logo

Založba

Andrew Hewitt: DRUŽBENA KOREOGRAFIJA: Ideologija kot performans v plesu in vsakdanjem gibanju

O KNJIGI

Hewittova teorija plesa je prelomna, saj razume ideologijo kot poglavitno koreografinjo politik in družbenih praks, med katere sodi tudi plesna umetnost, ter analizira, kako so politike in družbe strukturirane na način koreografske estetike. Ta izstopajoča teoretska knjiga analizira delovanje ideologije v politikah in njihovih propagandah, življenjskih slogih in industriji moderne dobe (v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja) vzporedno s sočasnimi koreografskimi praksami. Še več, Hewittova analiza izpeljuje osupljive povezave med koreografskimi postopki modernega plesa in strukturami, ki so inherentne moderni družbi. Hewitt dokazuje, kako je moderni ples »prostor, v katerem se vadijo in izvajajo družbene potencialnosti«, in kako koreografije določenega plesnega stila tvorijo »strukturni model za mišljenje in upravljanje moderne družbene organizacije«. Najpomembnejši premik, ki ga artikulira Hewitt, je premik od plesa kot družbene igre, ki je skozi koreografski dispozitiv naseljena v družbenih (meščanskih in aristokratskih) protokolih, h konstrukciji delovnega (plesnega) telesa kot temeljne sile proizvodnega sistema v moderni družbi, kjer ideologijo obseda naloga, kako locirati energetski »izvor delovne sile« in optimizirati motorično izrabo gibanja za namene industrijske proizvodnje na način učinkovite koreografske kompozicije. Knjiga na novo osvetljuje ključna poglavja iz zgodovine plesa: francoski delsartizem; manifestacije amerikanizma in ameriškega nacionalizma v opusu koreografinje Isadore Duncan; ornamente množičnih nemških telovadnih spektaklov in ameriških ženskih formacij (The Tiller Girls) prepleta z analizo koreografije industrijskega tekočega traku; v koreografijah Vaclava Nižinskega prepoznava zametke kvirovske identitete itn. (Amelia Kraigher in Rok Vevar)

ODLOMEK IZ KNJIGE

Izraz družbena koreografija uporabljam za označevanje tradicije razmišljanja o družbenem redu, ki svoj ideal izpeljuje iz estetskega, ta red pa skuša vcepiti naravnost na raven telesa. V svoji najeksplicitnejši obliki je ta tradicija opazovala dinamiko koreografskih konfiguracij, ki so nastale v plesu, nato pa te oblike skušala prenesti v širšo družbeno in politično sfero. Skladno s tem tovrstne družbene koreografije temeljno vlogo pripisujejo estetiki in njeni formulaciji političnega. S tem, ko ples razumem zgolj kot najbolj estetizirano obliko družbene koreografije, želim zastaviti vprašanje, kako naj razumemo razmerje med političnim in estetskim, če je za umetnost prevladujoča paradigma performativno. Kaj bo naposled pomenila politika plesa ali družbena koreografija? Govorimo metaforično? Kako se različna pojmovanja koreografije ujemajo s političnimi ideologijami ali z družbenimi okoliščinami, kako izhajajo iz njih ali pa jih zrcalijo? Ali sploh lahko govorimo o »estetski ideologiji«, ne da bi jo zakoreninili v politično? Ples je služil kot estetski medij, ki si je najbolj dosledno prizadeval razumeti umetnost kot nekaj imanentno političnega, tj. kot nekaj, kar svoj politični pomen črpa iz lastnega statusa prakse in ne iz svoje vdanosti politični ideologiji, zasidrani nekje drugje, zunaj umetnosti. Skratka, ne govorimo metaforično. Kadar govorimo o »estetski ideologiji«, ne govorimo o ideologiji estetskega, pač pa se nanašamo na bistveno estetsko prvino sleherne ideologije, ki si prizadeva, da bi se vgradila v narativno obliko. Estetska prvina ideologije je torej utopična vaba, ki omogoči, da ideologija deluje hegemonsko in ne preprosto s prisilo. (Andrew Hewitt, Družbena koreografija)

 O AVTORJU

Andrew Hewitt je profesor germanistike in primerjalne književnosti na Univerzi Kalifornija v Los Angelesu (UCLA). V knjigi Politične inverzije (Political Inversions: Homosexuality, Fascism, and the Modernist Imaginary, Stanford: Stanford University Press, 1996) se loteva vprašanja teoretskega in kulturnega prekrivanja homoseksualnosti in fašizma. Delo lahko razumemo kot smiselno nadaljevanje projekta Fašistični modernizem (Fascist Modernism: Aesthetics, Politics, and the Avant-Garde, Stanford: Stanford University Press, 1993), v katerem se je lotil analize modernizma predvsem skozi razmerje med fašizmom in Marinettijevim futurizmom. Tudi v Družbeni koreografiji (v izvirniku je izšla kot Social Choreography: Ideology as Performance in Dance and Everyday Movement, Durham: Duke University Press, 2005) ostaja osredotočen na obdobje modernizma, vendar je s to knjigo, ki v slovenščino prihaja v odličnem prevodu Aleksandre Rekar, zarezal globoko v področji teorije plesa in uprizoritvenih umetnosti ter zaznamoval in transformiral naše dojemanje tistega, kar lahko razumemo z izrazom koreografija.

 

Cena 19 €

KAZALO

DRUŽBENA KOREOGRAFIJA IN ESTETSKI KONTINUUM_7      

1. poglavje
MARSIASOVO TELO_43
Estetski socializem in fiziologija sublimnega

2. poglavje
SPOTIKANJE IN BERLJIVOST_81
Kretnja in dialektika takta

3. poglavje
»OD AMERIKE MI POSTANE SLABO!«_117
Nacionalizem, rasa, spol in histerija

4. poglavje
ŠKANDALOZNA MOŠKA IKONA_153
Nižinski in kvirjenje simbolistične estetike 

5. poglavje   
OD ŽENSKE DO DEKLETA_171
Množična kultura in panika s spolom

Spremna beseda
»ERLEBNISSE SIND KEIN ALS OB«_203
Ob rob Hewittovi metodologiji spotika
Pia Brezavšček in Alja Lobnik

Bibliografija_215
Imensko kazalo                     

KOLOFON

 

Andrew Hewitt

DRUŽBENA KOREOGRAFIJA

Ideologija kot performans v plesu in vsakdanjem gibanju

 

Prevedla:

Aleksandra Rekar

 

Zbirka TRANSformacije, knjiga št. 39

 

Urednica zbirke:

Amelia Kraigher

 

Urednik:

Gregor Moder

 

Izdala:

Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost

Metelkova 6, SI-1000 Ljubljana

info@maska.si

www.maska.si

 

Naslov izvirnika:

Social Choreography: Ideology as Performance in Dance and Everyday Movement

© 2005 by Duke University Press

© za slovensko izdajo: Maska

 

Spremna beseda:

Pia Brezavšček in Alja Lobnik

 

Strokovni pregled:

Bojana Kunst

 

Jezikovni pregled: Tatjana Capuder

Oblikovanje in prelom: Ajdin Bašić, Iztok Kham

Za založbo: Janez Janša

Tisk: Cicero

Naklada: 400

Ljubljana, 2017

 

Izid knjige je finančno podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Po 7. točki 25. člena ZDDV je davek na knjigo obračunan po stopnji 9,5 %.