logo

Založba → TRANSformacije

Roberto Esposito: COMMUNITAS. IZVOR IN USODA SKUPNOSTI

O KNJIGI

Knjiga Communitas: izvor in usoda skupnosti (Einaudi, 1998, 2006) je Roberta Esposita umestila na mednarodni filozofski zemljevid zaradi izvirnega mišljenja skupnosti, filozofskega interesa, ki ga kasneje razvija in rekonfigurira med drugim v delih Immunitas: zaščita in negacija življenja (2002, slovenski prevod 2014) in Bíos: biopolitika in filozofija (2004, slovenski prevod 2015). Esposito ne misli pojma communitas kot lastnino in niti ne kot posest, ampak kot nekaj, kar je odtegnjeno sebstvu: kot manko. Da bi konkretiziral svoj koncept, Esposito mišljenje skupnosti, skupnega, izpelje iz latinske besede communitas, sestavljene iz besed cum (skupaj, z) in munus (breme, dolžnost): munus, ki si ga deli communitas, je torej dolg, zaobljuba, dar, primanjkljaj in dolžnost. Esposito izpelje svojo konceptualizacijo skupnosti predvsem v teoretskih disputih s Hobbesom, Rousseaujem, Kantom, Heideggrom in Bataillem, pri tem pa je (podobno kot drugi pripadniki t. i. italijanske radikalne politične teorije) nadaljevalec Foucaultovega koncepta biopolitike in eden njegovih najvidnejših sodobnih filozofskih dedičev. (Amelia Kraigher)

ODLOMEK IZ KNJIGE

Tisto, kar si po izvornem pomenu koncepta delijo člani communitas (upoštevaje večplastni, a gosti pomen munus), je prej razlastitev lastne substance, ki ni omejena na njihov »imeti«, ampak zajema in načenja sam njihov »biti subjekt«. […] [T]o, da skupnost ni vezana na neki »več«, ampak na neki »manj« subjektivnosti, pomeni, da njeni člani niso več istovetni s samimi sabo, pač pa konstitutivno izpostavljeni neki težnji, zaradi katere pritiskajo na lastne individualne meje, da bi od tam gledali na svoj »zunaj«. S tega zornega kota – ki preseka vso kontinuiteto »skupnega« z »lastnim« in ga poveže bolj z nelastnim – se v ospredje vrne lik drugega. Če subjekt skupnosti ni več »isti«, potem bo nujno neki »drugi«: ne neki drugi subjekt, ampak niz predrugačenj, ki se nikoli ne ustali v novi identiteti.  (Roberto Esposito, Communitas)

O AVTORJU

Delo Roberta Esposita (roj. 1950) je tesno povezano z neizmerno dinamično in živahno skupnostjo italijanske levičarske politične filozofije, ki je proizvod dejstva, da je (za razliko od drugih evropskih uporniških kulturnih kontekstov) v Italiji revolucionarno in prevratniško leto 1968 trajalo do konca 70. let, kot je nekje zapisal Antonio Negri. Esposito prihaja iz Neaplja in je rojen po drugi svetovni vojni, ki je njegovo mesto opustošila z neizmerno revščino in velikimi žrtvami. Svoj filozofski opus začne graditi sredi 70. let prejšnjega stoletja, skupaj s sopotniki in sopotnicami (Antonio Negri, Paolo Virno, Rossana Rossanda, Maurizio Lazzarato, Giorgio Agamben idr.) pa se začne uveljavljati predvsem po letu 2000, ko njihovi teoretski koncepti razpirajo lucidne premisleke o simptomatiki pozne faze kapitalizma.

Cena 22 €

KAZALO


Nič skupnega    7

Predgovor

Strah   25

Ekskurz o Hobbesu    39

Krivda    47

Ekskurz o Rousseauju     60

Zakon     67

Ekskurz o Kantu      82

Ekstaza     91

Ekskurz o Heideggru   107

Izkušnja      117

Ekskurz o Bataillu     133

Nihilizem in skupnost     139

Dodatek
Boštjan Nedoh
COMMUNITAS KOT DEKONSTRUKCIJA IMUNOSTI    153

Spremna beseda

Roberto Esposito
COMMUNITAS. IZVOR IN USODA SKUPNOSTI

 
PREVEDEL
Gašper Malej  

Zbirka TRANSformacije,
knjiga št. 38

UREDNICA ZBIRKE
Amelia Kraigher 

IZDALA
MASKA – Zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost
Metelkova 6, SI-1000 Ljubljana
info@maska.si
www.maska.si 

Naslov izvirnika:
Communitas. Origine e destino della comunità
© Giulio Einaudi editore s.p.a.
© za slovensko izdajo: Maska 

Spremna beseda: Boštjan Nedoh
Jezikovni pregled: Amelia Kraigher
Oblikovanje in prelom: Ajdin Bašić
Za založbo: Janez Janša
Tisk: Cicero
Naklada: 400
Ljubljana, 2017 

Izid knjige je finančno podprla Javna agencija z knjigo Republike Slovenije na razpisu za leto 2016. 

Po 7. točki 25. člena ZDDV je davek na knjigo obračunan po stopnji 9,5 %. 

Prevajalec in urednica se zahvaljujeta naslednjim posameznicam/kom, ki so s svojim delom, predanostjo in ustvarjalno energijo prispevali k izidu knjige: Nadi Grošelj za pregled in prevode latinske terminologije v uvodnem poglavju; Nataši Varušak za prevode nekaterih francoskih in angleških citatov (Hobbes, Rousseau, Bataille); Samu Krušiču za prevode nekaterih nemških citatov (Heidegger, Hölderlin) in strokovni pregled poglavja »Ekstaza«; Denisu Valiču za pomoč pri prevajanju poglavij »Izkušnja« ter »Nihilizem in skupnost«; Boštjanu Nedohu za zaključno strokovno konzultacijo. 

Prevajalec se zahvaljuje Baltiškemu centru za pisatelje in prevajalce (BCWT) v Visbyju na otoku Gotland, kjer je začel nastajati prevod.