logo

Založba → TRANSformacije

Nicolas Bourriaud, Relacijska estetika in Postprodukcija

Dvaindvajseta knjiga v Maskini zbirki Transformacije prinaša dolgo pričakovani prevod knjig enega vodilnih svetovnih kuratorjev mlajše generacije Nicolasa Bourriauda. Relacijska estetika je eno najbolj referenčnih pisanj na področju teorije sodobne umetnosti. V njej avtor razpravlja o temeljnih konceptih umetnosti v zadnjih 15 letih, o umetniških in kuratorskih praksah in o interpretativnih zablodah. Središče njegove knjige, Relacijska estetika, je razmerje umetnika s širšim kontekstom, pri čemer se še posebej osredotoča na samo logiko umetnikovega mišljenja in njegovo umestitev v družbeni kontekst. Zato je Bourriaudova teza, da je temeljna poteza sodobne umetnosti produkcija del, ki so v neposrednem kontaktu z gledalcem/obiskovalcem in da navzočnost gledalca dokončno proizvede umetnino v dogodek.

Knjiga je prevedena med drugim v angleščino, italijanščino, češčino in norveščino.  

Druga Bourriaudova knjiga Postprodukcija, podnaslovljena z Kultura kot scenarij: kako umetnost reprogramira sodobni svet, se osredotoča na umetniške postopke, ki za svoje izhodišče jemljejo že narejena dela in se jih lotevajo tako, kot se v filmski ali televizijski postprodukciji lotevajo posnetega materiala. Bourriaud govori o premiku od postmodernistične citatnosti k predelovanju umetnin in s tem razpitranju širših kontektualnih in socialnih pogojev umetničke produkcije in recepcije.

Knjigi sta izvali številne polemične reakcije in zlasti Relacijska estetika je splošno sprejeta kot eno temeljnih referenc za razumevanje sodobne umetnosti. Reakcije na knjigo povzema Nataša Petrešin Bachelez v spremni besedi, v kateri spregovori o Bourriaudovih konceptih v slovenskem kontekstu. Bourriaudovi knjigi sta idealno dopolnilo knjigi Inke Arns, Avantgarda v vzvratnem zrcalu, ki je leta 2006 izšla v zbirki Transformacije in se ukvarja z umetnostjo v državah bivše Sovejtske zveze in Jugoslavije na koncu 20. stoletja.

Slovenska izdaja v prevodu Tanje Lesničar-Pučko je opremljena z bogatim vizualnim gradivom po izboru kustosinje Nataše Petrešin Bachelez

O avtorju

Nicolas Bourriaud, rojen 2965, je francoski kurator in umetnostni kritik.
Bourriaud je ustanovitelj revije Documents sur l'art, med letoma 1992 in 2000 je bil tudi njen direktor. Od leta 1987 do 1995 pa je bil dopsnik iz Pariza za revijo Flash Art. Med letoma 1999 in 2006 je bil sodirektor galerija Palis de Tokyo v Parizu. Kot umetniški svetovalec je sodeloval pri postavitvi zbirke za Fundacijo Vistor Pinchuk v Kijevu in bil eden izmed kuratorjev prvega in drugega moskovksega bienala (2005, 2007) ter so-kurator bienala v lyonu (2005). Trenutno je Gulbenkianov kurator za sodbno umetnost v galeriji Tate Britain, kjer priravlja Tateov trienale (2009)

iz knjige

Razstava je privilegiran prostor, kjer se vzpostavljajo trenutne skupnosti, ki jih režirajo različni principi: glede na stopnjo udeležbe, ki jo umetnik zahteva od udeleženca, naravo del, modele druženja, ki so ponujeni ali predstavljeni, razstava generira posebno »področje menjav«. To »področje menjav« pa moramo presojati z estetskimi merili, tako da analiziramo sovisnost njegove forme, simbolno vrednost »sveta«, ki nam ga ponuja, podobo človeških odnosov, ki jih odseva.
Nicolas Bourriaud, Relacijska estetika

Razstava je privilegiran prostor, kjer se vzpostavljajo trenutne skupnosti, ki jih režirajo različni principi: glede na stopnjo udeležbe, ki jo umetnik zahteva od udeleženca, naravo del, modele druženja, ki so ponujeni ali predstavljeni, razstava generira posebno »področje menjav«. To »področje menjav« pa moramo presojati z estetskimi merili, tako da analiziramo sovisnost njegove forme, simbolno vrednost »sveta«, ki nam ga ponuja, podobo človeških odnosov, ki jih odseva.,

Umetniki devetdesetih let odklanjajo akademske oblike razstavljanja in razumejo razstavni prostor kot prostor sobivanja, odprto prizorišče na pol poti med scenografijo, snemalno ploščadjo in dokumentacijsko dvorano.
Nicolas Bourriaud, Postprodukcija

 Področje medčloveških odnosov in tematiziranje vsakdanjih izkušenj skozi estetske objekte, ki določa prostor, prakso in teoretični horizont umetnikov, ustvarja pogoje za mikroutopije in mimetične strategije, ki so stopile na mesto nekdanjih velikih družbenih utopij in revolucionarnih prizadevanj. Po Bourriaudovem mnenju gre za post-kritično intelektualno držo in svojevrstno razočaranje nad kritično filozofijo.
Nataša Petrešin Bachelez, "Relacijska estetika in Postprodukcija: koncepti, kritike in slovenski kontekst" (spremna beseda) 

,,,

,,,

Kazalo

Predgovor 11  → PDF

Relacijska forma 15
Sodobne umetniške prakse in njihov kulturni projekt 15
Umetniško delo kot družbeni medprostor 17
Relacijska estetika in naključni materializem 19
Forma in pogled drugega 21

Umetn ost devetdesetih 25
Soudeležba in prehodnost 25
Tipologija 27
Stiki in zmenki 27
Družabnost in srečanja 28
Sodelovanje in pogodbe 30
Poklicna razmerja: klientele 32
Kako zasesti galerijo? 33

Menjaln i prostori-časi 39
Umetnine in menjava 39
Tema umetniškega dela 40
Prostori-časi v umetnosti devetdesetih let 42

Sonavzočnost in razpoložljivost:
teoretska dediščina Felixa Gonzalez-Torresa 45
Homoseksualnost kot paradigma sožitja 47
Sodobne forme spomenika 49
Merilo sožitja (dela in posamezniki) 51
Avra umetniških del se je premaknila proti občinstvu 52
Lepota kot rešitev? 54

Relacije ekrana 57
Današnja umetnost in njeni tehnološki modeli 57
Umetnost in dobrine 58
Zakon delokalizacije 58
Tehnologija kot ideološki model (od sledi k programu) 59
Kamera in razstava 62
Razstava-prizorišče 62
Statisti 64
Umetnost po magnetoskopu 65
Rewind/play/fast forward 65
K demokratizaciji stališč? 66

K politiki form 69
Sožitja (zapiski o nekaj možnih razširitvah relacijske estetike) 69
Vizualni sistemi 69
Podoba je trenutek 70
To, kar prikazujejo umetniki 70
Meje individualne subjektivnosti 70
Inženirstvo intersubjektivnosti 70
Umetnost brez učinka? 71
Politično nastajanje form 72
Rehabilitirati eksperimentiranje 72
Relacijska estetika in konstruirane situacije 73
Estetska paradigma (Félix Guattari in umetnost) 73
Vodena in producirana subjektivnost 74
Denaturalizirati subjektivnost 74
Status in delovanje subjektivnosti 75
Enote subjektivacije 77
Estetska paradigma 79
Kritika scientistične paradigme 79
Refren, simptom in umetniško delo 80
Umetniško delo kot delni predmet 82
Za umetniško-ekozofski praxis 83
Vedenjska ekonomija sedanje umetnosti 84

Slovar 87

POSTPRODUKCIJA
Kultura kot scenarij: kako umetnost reprogramira sodobni svet

Uvod 95
Reprogramirati obstoječa umetniška dela 96
Naseliti historizirane stile in forme 96
Uporabljati podobe 97
Uporabljati družbo kot repertoar form 98
Investirati modo, medije 99

Uporaba predmetov 103
Uporaba predmeta od Duchampa do Jeffa Koonsa 104
Bolšji trg, prevladujoča umetniška oblika devetdesetih let 107

Uporaba form 111
Osemdeseta leta in rojstvo kulture didžejev: h komunizmu oblik 111
Forma kot scenarij: način uporabe sveta (ko scenariji postanejo forme) 119
Rirkrit Tiravanija 120
Pierre Huyghe 123
Dominique Gonzalez-Foerster 126
Liam Gillick 128
Maurizio Cattelan 131
Pierre Joseph: Majhna demokracija 134

Uporaba sveta 139
Igranje sveta : reprogramirati družbene forme 139
Philippe Parreno &… 144
Hekanje, uporaba prostega časa 146

Kako naseliti globaln o kulturo (estetika po mp3) 151
Umetniško delo kot površina skladiščenja informacij 151
Avtor, ta pravna entiteta 153
Eklekticizem in postprodukcija 154

Spremna Beseda – Nataša Petrešin Bachelez
Relacijska estetika in postprodukcija:
koncepti, kritike in slovenski kontekst 159

Imensko in stvarno kazalo 175

Kolofon

TRANSFORMACIJE  22

Redna cena: 19 EUR

25 % popust za naročnike Maske: 14,25 EUR

Cena vključuje DDV. Poštnina ni vključena v ceno.

Opis publikacije:

184 strani, format 170 x 240 mm, 35 čb reprodukcij