logo

Založba → Mediakcije

Ariel Dorfman in Armand Mattelart, Kako brati Jaka Racmana

Knjiga Kako brati Jaka Racmana. Imperialistična ideologija v Disneyjevih stripih je pod naslovom Para Leer al Pato Donald prvič izšla leta 1971 v Čilu, v fašističnem obdobju pa je bila skupaj z drugo literaturo prepovedana in sežgana. 

Knjiga, ki je izdelek političnega boja, je globoka in domiselna kritika svete krave otroške kulture, mita o Disneyju. 

Z novim predgovorom avtorjev, s posodobljenim uvodom Davida Kunzla, komentirano bibliografijo levičarskega pisanja o kulturnem imperializmu in stripih ter z dodatkom Johna Sheltona Lawrencea o cenzuri, ki jo izvaja ameriška vlada, in zakonsko-političnih pravicah do kritiziranja Disneyja. 

Slovenska izdaja v prevodu Aleksandre Rekar prinaša izčrpen portret delovanja korporacije Disney v študiji Sandre Bašić Hrvatin:

Mattelartova in Dorfmanova analiza Disneyjevih stripov pokaže, da se za navidezno nedolžnim in »orokavičeno nežnim« otroškim svetom, ki ga korporacija ponuja v množično potrošnjo, skriva trda pest korporativne imperialistične ideologije. To, kar sta Mattelart in Dorfman iskala »skrito« v stripih, upravljalci korporacije Walt Disney odkrito govorijo svojim lastnikom. V pismu delničarjem iz letnega poročila korporacije je takratni predsednik uprave Michael Eisner zapisal naslednje:

»Verjetno ne bomo pretiravali, če bomo vlogo ameriške zabavne industrije ocenili kot vpliven zgodovinski dejavnik. Berlinskega zida ni zrušila moč zahodnega orožja, ampak moč zahodnih idej. In kateri je bil kanal za prenos teh idej? Lahko priznamo, da je bil ta kanal v veliki meri ameriška zabava.«  

ALI JE WALT DISNEY V RESNICI TAKO NEDOLŽEN? 

ZAKAJ V NJEGOVIH STRIPIH NI STARŠEV? 

KAKO TO, DA DOMAČINI IN DIVJAKI VEDNO PREDAJO SVOJE BOGASTVO RAČJIM ZAVOJEVALCEM? 

ZAKAJ IMA JAKA RAD KIPE IN FOTOGRAFSKE ALBUME? 

KAJ POČNEJO PAK, ŽAK IN MAK V VIETNAMU? 

Ta in druga vprašanja so si leta 1970 začeli zastavljati v revolucionarnem Čilu.

 O avtorjih

Čilski esejist, romanopisec, dramatik in literarni kritik Ariel Dorfman se je rodil leta 1942. Veliko je pisal o književnosti in ideologiji, zlasti o otroški književnosti, denimo v delih Cesarstvo novih oblačil (The Empire of New Clothes, 1983) in Nekateri pišejo prihodnosti (Some Write to the Future, 1991). Poleg romanov Naliv (Hard Rain, 1991), Vdove (Widows, 1983), Zadnja pesem Manuela Sendera (The Last Song of Manuel Sendero, 1988) in Maskara (Mascara, 1988) je napisal še več zbirk kratkih zgodb, med drugimi Moja hiša gori (My House is On Fire, 1991), pesniške zbirke, ena izmed njih je Zadnji valček v Santiagu (Last Waltz in Santiago, 1988) ter drame, kot so Vdove (Widows, 1997), Bralci (Readers, 1995) in Na drugi strani (The other side, 2005). Od leta 1985 je zaposlen kot profesor književnosti in latinskoameriških študij na Univerzi Duke. Redno piše za časnike New York Times, Los Angeles Times, Washington Post, Nation in Village Voice. Več na www.adorfman.duke.edu.

Sociolog Armand Mattelart se je rodil leta 1936 v Belgiji. Od leta 1962 do fašističnega udara leta 1973 je živel v Čilu, kjer je sodeloval pri številnih projektih, povezanih z množičnim komuniciranjem. Napisal je več del o kulturnem imperializmu, med njimi Transnacionalke in tretji svet (Transnacionals and the Third World, 1983), Mednarodni trgi podob (International Image Markets, skupaj z M. Mattelartom in X. Delcourtom, 1984), Karneval podob: brazilska televizijska fikcija (The Carnival of Images: Brazilian Television Fiction, skupaj z M. Mattelartom, 1990), Oglaševanje International (Advertising International, 1991), Razprave o medijski teoriji (Arguments in Media Theory, skupaj z M. Mattelartom, 1991), Mapiranje svetovne komunikacije (Mapping World Communication, 1994) in Premislek o teoriji medijev (Rethinking Media Theor, 1992). Uredil je antologijo Komunikacija in razredni boj v dveh delih (Communication and Class Struggle, s Sethom Siegelaubom, International General, 1979, 1983) in knjigo Komunikacija v ljudski Nikaragvi (Communication in Popular Nicaragua, International General, 1986). Kot profesor predava informacijske in komunikacijske vede na Univerzi Haute-Bretagne v Franciji. Več na www.infoamerica.org/teoria/mattelart1.htm.

Umetnostni zgodovinar David Kunzle se je rodil leta 1936 v Birminghamu v Angliji. Napisal je številne članke in knjige o različnih temah, med drugimi Začetki stripa (The Early Comic Strip, 1973) in Carl Barks, stric Skopušnik in Jaka Racman (Carl Barks, Dagobert und Donald Duck, 1990); v mnogih se je ukvarjal s popularno, politično in javno umetnostjo, kot so grafiti, stripi in latinskoameriška revolucionarna umetnost. Med njegova novejša dela spadata knjiga Od kriminalca do osvajalca: Vojak v nizozemski umetnosti v obdobju med 1550 in 1670 (From Criminal to Courtier: The Soldier in Netherlandish Art 1550-1670, 2002) ter popravljena izdaja dela Moda in fetišizem, družbena zgodovina korzeta, povezovanja pasu in drugih vrst oblikovanja telesa na Zahodu (Fashion and Fetishism, a social history of the corset, tight-lacing and other forms of body-sculpture in the West, 2002). Predava na oddelku za umetnostno zgodovino na univerzi v Kaliforniji.

 

 

,,,,,,,

,,,,,,,

1. KRATKI ANIMIRANI PROPAGANDNI FILMI:

Donald Duck is a nazi  http://www.youtube.com/watch?v=gXZhoq6ip6U

Donald Duck as a Nazi - Der Fuehrer's Face  http://www.youtube.com/watch?v=H2I7rlmefA8

A film about Hitler's face http://www.youtube.com/watch?v=6J-1p_xX2TU

Med kratkimi animiranimi propagandnimi filmi, ki jih je Disney posnel, je opazen Der Fuehrer’s Face. Zanj
je leta 1943 prejel oskarja za najboljši kratki animirani film, vodilna pesem (napisal Oliver Wallace, predelal
pa Spike Jones) pa je postala prodajna uspešnica. Sprva je bil naslov filma Donald Duck in Nutziland (gre
za besedno igro »nazi-nutsi«), nato pa so ga spremenili v skladu z nosilno pesmijo. Pihalna godba (vključujoč
Hirohita na fagotu in Mussolinija na bobnu) maršira skozi majhno ameriško mesto s prepevanjem pesmi,
v kateri poveličujejo nacistične vrednote. Ko gredo mimo hiše Jake Racmana, ga s puško preženejo na delo.
Godba mu med skopim zajtrkom (stari kruh reže z žago) potisne v roke izvod Mein Kampfa in ga spremi na
delo v tovarno. Delo na tekočem traku postaja vse bolj intenzivno, tako da mu Jaka komaj sledi, vmes pa ga
obstreljujejo s propagandnimi sporočili o arijski rasi in Hitlerjevi moči. Jaki nato ponudijo plačan dopust, a
namesto tega se s stropa spusti slika narave in zasliši se glas v ozadju, ki mu govori, da mora počivati, zato da
bo lahko delal za vladarja. Po halucinacijah in živčnem zlomu se Jaka Racman zbudi v svoji postelji, oblečen v
barve ameriške zastave. Ko se zave, da je to bila samo nočna mora, se priplazi iz postelje do okenske police,
na kateri stoji pomanjšani Kip svobode. Nato ga poljubi in reče: »Kako sem vesel, da sem državljan Združenih
držav Amerike.« Film in informacije o njem so dostopni na http://youtube.com
 in http://www.imdb.com.
(Spremna beseda, Sandra Bašić Hrvatin.)


2. Hamas steals Mickey Mouse image to teach hate and Islamic supremacy
http://www.pmw.org.il/bulletins_may2007.htm#b060507

 

Kolofon

MEDIAKCIJE 05

Redna cena: 19 EUR

25 % popust za naročnike Maske: 14,25 EUR

Cena vključuje DDV. Poštnina ni vključena v ceno.

 

Opis publikacije

208 strani, format 170 x 240 mm, čb reprodukcije

- Studio city, maj 2007

Prav tako se da pogledati pogovor Sandre Bašić Hrvatin z Marcelom Stefančičem jr. v Studiu City na spletni strani RTV - http://www.rtvslo.si/
(Greš pod Avdio /video, poiščes med "priporočamo" Studio City in daš oddajo na 49 minuto)

- Nedelo, maj 2007

- Dnevnik, maj 2007

- Direkt, maj 2007

- Direkt, maj 2007, drugi članek

- Mladina, junij 2007

- RTV Slo, Odmevi, maj 2007

- RA Slo 1

- RA Slo 2, maj 2007

- http://www.vest.si/2007/06/14/jaka-racman-drugace/

- http://www.vest.si/2007/06/14/vesti-na-vesti-00026-14-06-07/

Daš oddajo na 8 minut in 40 sekund.

- http://forum.striparna.com/viewtopic.php?p=33327#33327

- http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,104,220188 

- http://blog.dnevnik.si/?p=469

- http://blog.dnevnik.si/wp-content/uploads/2007/03/miki.mp3

- http://www.energy-radio.com/index.php?option=com_content&task=view&id=7955&Itemid=2

 

 

 

 

 

 
KAJ SO ZAPISALI O IZVIRNI ČILSKI IZDAJI IZ LETA 1971

"ČILE IMA NOVEGA RAZREDNEGA SOVRAŽNIKA − TO JE JAKA RACMAN SADIST … Dorfman in Mattelart trdita, da so Disneyjevi stripi grožnja čilski stvarnosti, v kateri si vlada predsednika Salvadorja Allendeja prizadeva preobraziti Čile v socialistično državo, saj zagovarjajo meščanske ustanove in svobodno podjetništvo."
Chicago Tribune

"… Pretežni del enega od poglavij je posvečen zgledom, kako Jakov oderuški stric izkorišča ljudi iz nenehne potrebe po kopičenju lastnega bogastva."
International Herald Tribune

"… V enem od stripov o Jaku Racmanu si stric Skopušnik zada nalogo, da bo od Priskutnega Snežnega človeka s prevaro izvabil 'Džingiskanovo krono iz zlata in dragocenih kamnov', kar doseže tako, da jo zamenja za ceneno uro."
San Francisco Chronicle

"Dokler bo nasmejani obraz Jaka Racmana nedolžno paradiral po čilskih mestih in dokler bo Jaka Racman predstavljal moč in kolektivno reprezentacijo," kot pravita avtorja, "lahko imperializem in meščanstvo mirno spita."
Christian Science Monitor

"Biti zmožen najti družbeni pomen in politično zlo v otroških stripih, ki nikakor niso tipa seks-in-nasilje, zahteva polovično mešanico marksistične puščobnosti in akademske obskurnosti. Če marksisti lahko zdržijo osemurne govore Fidela Castra in v Jaku Racmanu vidijo nekaj zloveščega, morajo imeti nekaj. Mi smo veseli, da tega nimamo."
The Petersborough Examiner, Kanada

"Ideologija celo v najbolj nedolžnih burkah Jaka Racmana? (…) No, nastopil bo dan, ko nevednost ne bo več dopustna."
France-Soir, Pariz


KAJ SO ZAPISALI O ANGLEŠKI IZDAJI

" JAKA RACMAN V POROČILU, ZA KATEREGA WALT DISNEY NOČE, DA BI GA BRALI … Junija lani (1975) je ameriška carinska uprava zasegla angleško izdajo kot domnevno "kršitev" Disneyjevih avtorskih pravic. Po letu dni preudarjanja je uprava odločila, da uvoz knjig ne pomeni 'piratstva'."
Jim Hoberman, The Village Voice

"Center za ustavne pravice in pravniki, ki so uspešno zagovarjali založnika, so povedali, da je bil '… zaseg knjig klasičen primer zlorabe zakonov z namenom zatirati politično odpadniška in nepriljubljena prepričanja'."
Carinsko poročilo 1976−1977

"… delo odpira oči vsem, ki smo odraščali ob Jaku Racmanu in Klubu Mikija Miške. (…) To razkrinkanje bi moralo biti na voljo v knjižnicah kot še en zgled ameriške vloge v svetovni politiki."
Lavonne Jacobsen, Booklegger

"Delo je postalo priročnik za dekolonizacijo. Preučuje pomen stripov Walta Disneyja: to opravi precizno in poglobljeno, hkrati pa osvetli svetovni položaj. Klinično pisanje Franza Fanona je imelo podoben učinek."
John Berger, New Society

"Tukaj ne gre samo za Jaka Racmana, niti ne samo za čilsko družbo. (…) Zamislite si denimo, da bi sovjetske korporacije proizvedle večino gradiva, ki bi ga porabili državljani Združenih držav Amerike."
Andrea L. Buffa, pismo, The New York Times

"Knjiga Kako brati Jaka Racmana je še dvajset let po prvi izdaji ena najpomembnejših kritik stripa, kar jih je kdaj izšlo. Njen vpliv je mogoče zlahka izmeriti, če si ogledamo katero koli resno bibliografijo o stripih od sredine sedemdesetih let naprej."
Robert Boyd, The Comics Journal

"To vajo iz analitično-deduktivne demitologizacije Disneyjevega dela priporočam vsem, ki jih zanima vloga stripov in drugih popularnih umetnosti pri oblikovanju zavesti ljudi."
Arthur Asa Berger, Journal of Communication

"To je imeniten uvod v levičarske poglede na kulturo in družbo. (…) Pravzaprav je še veliko več, saj študente pripravi, da razmišljajo o tem, kaj vse so v lastnem življenju utegnili imeti za samoumevno. (…) Človek (…) se namreč lahko začne pritoževati nad tem, (…) da ne bo mogel več kupovati oblačil ali ubežati književnosti, glasbi, čemur koli, ne da bi se vprašal, kakšna skrita kulturna sporočila in strategije kupuje skupaj s tem."
Elizabeth Mahan