logo

Založba → Mediakcije

Oliver Razac: POLITIČNA ZGODOVINA BODEČE ŽICE

 

Za bodečo žico kot sredstvo političnega upravljanja s prostorom so v sodobni zgodovini značilni trije momenti, ki jih avtor označi za paradigmatične: prvič, izum bodeče žice, ki se zgodi leta 1874 v ZDA, kjer se je izvorno uporabljala za ograjevanje zasebnega teritorija v preriji v času t. i. osvajanja »divjega zahoda«, pri čemer je odigrala ključno simbolno vlogo v etnocidu belopoltih kolonizatorjev nad staroselskim prebivalstvom; drugič, obdobje prve svetovne vojne in uporaba bodeče žice pri pozicijskem vojskovanju; tretjič, uporaba bodeče žice v arhitekturi koncentracijskih in uničevalnih taborišč v času nacizma.

Zaradi zgodovinskega pregleda in pojmovne ostrine je Razacova Politična zgodovina bodeče žice danes še aktualnejša kot v času izida v Franciji: živimo namreč v obdobju, ko nekatere evropske države (Slovenija je med njimi) po »koncu zgodovine« – ki ga je zaznamovalo brisanje meja z mednarodnim združevanjem in povezovanjem – svojo suverenost ponovno »branijo« prav z novo, tehnološko izpopolnjeno različico stare bodeče žice. Da bi razumeli in pojasnili njeno politično vlogo, se moramo opreti na zgodovinsko-konceptualno analizo, ki jo nudi Razacova knjiga. 

Amelia Kraigher

 

Olivier Razac je filozof. Od leta 2014 predava na Univerzi Grenoble Alpes v Franciji. V svojem delu se posveča načinom izvajanja oblasti v sodobnih družbah, pri čemer nadaljuje analize Michela Foucaulta.

V objavljenih knjigah piše o razvoju tehnologije oblasti nad prostorom od bodeče žice do elektronske zapestnice (Histoire politique du barbelé, 2000, 2009²; slov. Politična zgodovina bodeče žice, 2016) ter o racionalnostih, prek katerih institucije upravljajo z ljudmi, zlasti na področju medijev (L'écran et le zoo, 2002; slov. Ekran in živalski vrt, 2007), zdravstva (La grande santé, 2006) in kazenskega prava.

Trenutno preučuje oblike legitimiranja politične avtoritete z izrazito protiavtoritarnega gledišča.

Spletna stran: www.philoplebe.lautre.net


Bodeča žica ima v zgodovini tehnologij za razmejevanje prostora čisto poseben položaj. Na prvi pogled je zgolj poljedelski instrument, se pravi, samo orodje za uresničevanje pradavne funkcije: ograjevanja polja. Toda njena odločilna vpletenost v treh največjih modernih katastrofah naznanja, da je tudi privilegirani objekt za prostorski vpis oblastnih razmerij, značilen za moderni čas. Prvič, bodeča žica izhaja iz edinstvene radikalizacije prostorskih razmejitev. Izključiti, to odslej implicira potek meje med življenjem in smrtjo. Drugič, bodeča žica naznanja, da moderne razmejitve niso namenjene toliko političnim subjektom kolikor elementom populacije, s katero upravlja biopolitika. Vključeni niso nič manj animalizirani od izključenih. Tretjič, bodeča žica pojasnjuje vez med funkcionalno učinkovitostjo modernih »heterotopij« in hierarhiziranjem prostora. 

Olivier Razac, Politična zgodovina bodeče žice

 

 

 

KAZALO 

Alain Brossat

PREDGOVOR 

Uvod 

Prvi del

PRERIJA, STRELSKI JAREK, TABORIŠČE 

AMERIKA: OGRAJEVANJE PRERIJE

Iznajdba bodeče žice in osvajanje zahoda

Meja napreduje, Indijanci se umikajo

Kavboj in bodeča žica 

PRVA SVETOVNA VOJNA: STRELSKI JARKI

Moderna vojna, strelski jarki in postranske zaščite

Bodeča žica in velika vojna

Korenjaki in bodeče žice 

TABORIŠČE

Taborišče so bodeče žice

Znotraj bodečih žic: organizirano opustošenje

Bodeča žica, simbol skrajnega ujetništva 

Drugi del

BODEČA ŽICA IN POLITIČNO UPRAVLJANJE S PROSTOROM 

MEJA MED ŽIVLJENJEM IN SMRTJO 

VAROVANJE ČREDE IN POKONČANJE ZVERI 

HIERARHIZIRANJE ŽIVLJENJA 

VIRTUALIZACIJA PROSTORSKIH RAZMEJITEV 

Tretji del

NOVE PROSTORSKE RAZMEJITVE 

VSEPRISOTNOST BODEČE ŽICE 

CENA SIMBOLA: ZA POLITIČNO GEOGRAFIJO BODEČE ŽICE 

NOVE RAZMEJITVENE TEHNOLOGIJE: IZKLJUČEVANJE, HIERARHIZIRANJE IN DAJANJE V OBTOK 

Epilog

GEOLOKALIZACIJA: OD KUGE DO ČRNIH KOZ? 

Boštjan Nedoh
REZILNA ŽICA: NOVO POGLAVJE V POLITIČNI ZGODOVINI BODEČE ŽICE

Spremna beseda

Olivier Razac
POLITIČNA ZGODOVINA BODEČE ŽICE 

Prevedla: Sonja Dular 

Zbirka Mediakcije, knjiga št. 15
Urednica zbirke: Amelia Kraigher 

Izdala:
MASKA, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost
Metelkova 6, SI – 1000 Ljubljana
www.maska.si 

Naslov izvirnika:
Histoire politique du barbelé
© Éditions Flammarion, Paris, 2009
© za slovensko izdajo: MASKA 

Spremna beseda: Boštjan Nedoh
Jezikovni pregled: Tatjana Capuder
Oblikovanje in prelom: Ajdin Bašić, Mitja Miklavčič
Za založbo: Janez Janša
Tisk: Cicero
Naklada: 400

Ljubljana, 2016 

Izid knjige je finančno podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. 

Izdano s podporo Programa za pomoč pri izdaji knjig, ki ga izvaja Francoski inštitut. / Cet ouvrage a bénéficié du soutien des Programmes d'aide à la publication de l'Institut français.

 

Po 7. točki 25. člena ZDDV je davek na knjigo obračunan po stopnji 9,5 %.