logo

Založba → TRANSformacije

Beti Žerovc, Kurator in sodobna umetnosti - pogovori

Na področju sodobne likovne umetnosti se kurator, zaradi izjemnega razcveta, ki ga je doživel v zadnjih desetletjih, kaže kot za to obdobjeznačilen in pomemben dejavnik. Razstava, ki jo lahko danes razumemo tudi kot njegov medij, je postala najpomembnejši način prezentiranja in >konzumiranja< sodobne umetnosti. Ker sta pri tem izbor umetnin in vsebinska koncepcija razstave kuratorjevo delo, tako v bistvu on določa, kaj bomo gledalci dobili predse kot sodobno umetnost. Umetniško delo danes pogosto tudi nastane namensko za razstavo in na temo, ki jo je prej določil kurator.

Kaj je pravzaprav tisto, kar gledamo; ali so to samostojna umetniška dela, samostojne kvalitetne celote, ali je tisto, kar nas zanima, kar uživamo in vrednotimo, pravzaprav razstava kot nekakšna celostna umetnina? V čigavem imenu govori kurator? Čigave interese zastopa? Kako dejstvo, da je neposredni plačanec politike in kapitala, ki šele z odobritvijo sredstev dajeta zeleno luč za realizacijo njegovih projektov, vpliva na njegovo delo? Je, obremenjen s tem, res lahko tudi učinkovit predstavnik progresivne družbenokritične misli, za kakršnega se rad predstavlja?Na področju sodobne likovne umetnosti se kurator, zaradi izjemnega razcveta, ki ga je doživel v zadnjih desetletjih, kaže kot za to obdobje značilen in pomemben dejavnik. Razstava, ki jo lahko danes razumemo tudi kot njegov medij, je postala najpomembnejši način prezentiranja in »konzumiranja« sodobne umetnosti. Ker sta pri tem izbor umetnin in vsebinska koncepcija razstave kuratorjevo delo, tako v bistvu on določa, kaj bomo gledalci dobili predse kot sodobno umetnost. Umetniško delo danes pogosto tudi nastane namensko za razstavo in na temo, ki jo je prej določil kurator. 

V knjigi so zbrani pogovori, ki so bili tematsko osredotočeni na različne aspekte kuratorstva. O zgodovini in nastanku govorita pionirja kuratorstva Harald Szeemann in Pierre Restany, o povezavi s trgom Gregor Podnar, ki je hkrati kurator in trgovec z umetninami, o političnosti razstav kuratorja, ki zagovarjata politični potencial razstavljanja, Vasif Kortun ali Charles Esche. Zaradi zapletenosti odnosa med umetnikom in kuratorjem so v knjigi tudi pogovori z umetniki, ki so na kakršenkoli način povezani s kuratorstvom, na primer z Danielom Burenom ali Damienom Hirstom. 

Knjiga je izšla kot 24. izdaja v knjižni zbirki Transformacije in je nadaljevanje razprave o sodobni umetnosti, o kateri govorita knjigi dveh kuratorjev: Nicolasa Bourriauda, Relacijska estetika. Postprodukcija, ter Inke Arns, Avantgarda v vzvratnem zrcalu. Obsega 256 strani in 38 črno-belih ilustracij. 

 

Kazalo

Uvod str.7
1 Začetki in uveljavitev kuratorja str. 21
Pierre Restany str. 23
Zoran Kržišnik str. 36
Harald Szeemann str. 49
Daniel Buren str. 64
Damien Hirst str. 80
Werner Fenz str. 92
Nevenka Šivavec in Breda Škrjanec str. 104
2 Devetdeseta leta: etik a nad estetik o str. 123
Charles Esche str. 125
Hou Hanru str. 140
Vasif Kortun str. 146
3 Novo tisočletje. Novo desetletje … str. 161
Gregor Podnar str. 163
Sanja Iveković, Andreja Kulunčić in Mladen Stilinović str. 177
Hans Ulrich Obrist str. 209
Walter Benjamin str. 222
Zahvala str. 235
Izbrana literatura str. 237
Imensko kazalo str. 243
Summary
Curator and Contemporary Art. Conversations str. 252