logo

Maska, časopis za scenske umetnosti → Revija Maska

POTENCIALNOSTI

Vse najboljše, Maska!

 

Pred vami je jubilejna, 200. številka časopisa za scenske umetnosti Maska. Odločili smo se, da bomo to posebno leto obeležili tako, da bomo izdali kar tri 200. številke in tako poskusili upočasniti čas, ki nas vedno prehiteva, celo v teh čudnih časih, ko zaradi pandemije na videz stoji. Letos pa je posebno leto za revijo tudi zato, ker od njene prve številke, njen izdajatelj je bil pododbor Udruženja gledaliških igralcev Kraljevine SHS, mineva natanko 100 let. Četudi je kmalu nato izdajanje zamrlo, pa je bilo leta 1985 s strani Zveze kulturnih organizacij pod imenom Maske (izvorno ime dobi nato ponovno 1991) obujeno, in od tedaj že 35 let izhaja neprekinjeno.

 

Morda se zdi nekoliko nenavadno, da prvo od treh jubilejnih številk posvečamo Radiu Študent, a tukaj ni nobene arbitrarnosti. Potencialnosti, kakor sva poimenovali prvo od treh 200. številk, se namreč močno nanašajo tudi na kulturne kroge okrog najstarejšega neodvisnega študentskega radia v Evropi, Radia Študent, ki je tudi sam lansko leto praznoval okroglo, 50. obletnico obstoja. Radio Študent za slovenski kulturni prostor pogosto deluje kot valilnica avtorjev in vsebin in tudi v reviji Maska pogosto pišejo avtorice in avtorji, ki imajo preteklost zvezano z Radiem. Tako prepleteno stvari razumeva aktualni urednici Maske, ne le zato, ker sva tudi sami bivši sodelavki tega radia, ampak ker pri najinem delovanju v uredništvu revije Maska in portala www.neodvisni.art v živo spremljava ogromen potencial ustvarjalcev tega radia in ga želiva na ta način ovekovečiti. Nenazadnje pa si radijski medij s scenskimi umetnostmi deli efemeren značaj – in tiskani medij tu lahko tej izmuzljivosti vsaj začasno da pečat trajnosti.

 

Ideja o objavi svežnja oddaj, nastalih zlasti v Redakciji za kulturo in humanistične vede, se že dolgo vali po hodnikih Radia Študent, a se v lastni produkciji predvsem zaradi materialnih pogojev nikoli ni uspela realizirati. Obletnica revije, ki ji imava čast urednikovati, se nama zdi dobra priložnost za tovariško podporo temu projektu, ki pa je več kot to, saj bo ta izdaja, tako upava, povratno vplivala na polje scenskih umetnosti, na katerem deluje Maska, in povezala vse deležnike. Na strežnikih RŠ-a sameva zares ogromen arhiv tekstov, ki imajo za medijski in kulturni prostor unikatno mesto in vlogo. To so pogosto natančni premisleki, teoretsko lucidni zapisi, literarno obtesani in ostro nabrušeni. Nekateri imajo že skoraj akademski karakter, saj so tako prostrani v teoretskih izpeljavah, da zmorejo ustvarjati paralelni prostor zaprašenim univerzitetnim kurikulumom, obenem pa so mnogi tudi predrzni v rabi zvočnega medija in se prenekaterikrat približajo zvočni umetnosti.

 

ideja je bila preprosta in izvedljiva. K sodelovanju sva povabili zadnje štiri urednike Redakcije za kulturo in humanistične vede (Matjaž Zorec, Aleš Mendiževec, Robert Bobnič, Jernej Kaluža), ki so zadnjih osem let krojili vsebine, da so skupaj z nama naredili izbor – ta se nazadnje ni izkazal niti za reprezentativnega niti zamejenega zgolj na polje scenskih umetnosti, ki ga sicer pokriva Maska. Kriterij nabora sta postali kvaliteta in nujnost vsebine, ki lahko, četudi zelo posredno, povratno plemeniti tudi misel sodobnih scenskih umetnosti. V Radio Študent je kljub temu da gre za institucijo, ki ima močne korenine in je od 1969 preživela mnoge viharje, vselej vpisana neka aktualnost, okoli te institucije se navadno zbirajo zelo zanimivi glasovi. Nekatere izmed njih predstavljamo tudi v tej številki, četudi je bilo nemogoče vključiti prav vse, tudi zaradi omejenega prostora, ki pritiče tiskanemu mediju.

 

Do povezovanja z Radiem Študent je resda prišlo zelo spontano, izraslo je iz najinega dolgoletnega sodelovanja z redakcijo, kjer sva se tudi sami izvežbali kot piski, ostro miselno okolje pa je predstavljajo nujno mesto skupnega mišljenja, nekakšen vzporedni izobraževalni sistem in tkanje vezi, ki še vedno trajajo in so pomembno sooblikovale najine mišljenjske horizonte. Vseeno pa to izdajo razumeva kot projekt, ki daleč presega beleženje najinih osebnih formacij, in verjameva, da izbrani teksti v predelavah za revijo predstavljajo pomembno čtivo, inovativne premisleke in napeto branje o umetnosti in družbi, ki bo zanimivo za kar najširše zvedavo oko.

 

Potencialnosti pa so se v tej številki uresničile tudi v oblikovalskem smislu. Ob obletnici smo Maski privoščili pomladitev, in sicer tako, da smo sodelovali s študenti druge stopnje oblikovanja vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani pod mentorstvom prof. Boštjana Botasa Kende, ki so zasnovali vizualno podobo nove številke revije Maska z dokaj presenetljivim izhodiščem. Osredotočili so se na pomen same besede maska. Ne le z definicijo, ampak so postavili publikacijo v kontekst današnjega časa, v čas pandemije. Takole sta o oblikovalskem konceptu zapisali Nika X in Nina Ninčević, ki sta opravili levji delež te angažirane nove podobe: »Prva maska Maske je bila njena prva naslovnica iz leta 1920. Na njej sta dva glavna prepoznavna elementa, to sta logotip, besedni znak Maske, in grafika obraza z masko. Je morda maska vseh mask prav tista, ki obstaja le v kibersvetu? Ta je spremenljiva in mnogotera ter zapisana v neskončni arhiv podob. Prav na podlagi arhiva slik funkcionira algoritem ganbreeder, v katerega smo vstavili originalno podobo obraza z masko. Prepoznal je glavne značilnosti naložene slike in na podlagi fotografij iz lastnega arhiva zgeneriral nekakšnega digitalnega frankenštajna, ki ga je s pomočjo vmesnika na Artbreeder.com možno spreminjati po različnih oseh. Seveda pa med svetovno epidemijo določenega virusa dihal ob besedi ‘maska' ne pade hitreje na misel nobena druga kot tista za zdravstveno zaščito. Zato smo novo številko revije ustrezno opremili. Ravno letos sovpada po svetovni direktivi določitev uvedbe enotne embalaže tobačnih izdelkov. Na njih se uporablja domnevno najmanj privlačno barvo od vseh – Pantone 448 C. Ta naj krasi tudi dvestoto številko revije. Kdo pa sploh določa privlačnost?« Ne dvomiva, da bodo prihodnost vizualne komunikacije kreirali tudi ti študentje oblikovanja. Urednici se zelo veseliva, da bova z njimi oblikovali tudi obe nadaljevanji jubilejne 200. številke in ju dostavili v vaše domove. Če scenskih umetnosti ne moremo gledati, pa jih vsaj berimo!

 

Alja Lobnik in Pia Brezavšček

Kazalo

7 RADHARANI PERNARČIČ
Ki je ‘definicija ljubezni’

11 BLAŽ LUKAN:
Ptiči brez vrtoglavice

16 DRAGANA ALFIREVIĆ
Kar počnemo v spalnici, je mogoce neposredno prevesti v javno sfero
Intervju z Mette Ingvartsen

24 (I-XVI) EVA NINA LAMPIČ
Score 1 : Abonma
Score 2 : Komentiranje predstav

28 ALEŠ MENDIŽEVEC
Za RŠ

34 KAJA KRANER
Sodobna umetnost s stališča postsodobnosti

46 MUANIS SINANOVIĆ
Poguba prekariata

53 VARJA HRVATIN
Sklop dveh oddaj o novi dramatiki

68 ANJA BANKO
Kaj misli film kar lahko misli samo film

78 JERNEJ KALUŽA
[email protected], [email protected]_h in [email protected]

84 PETRA METERC
Zora Neale Hudson

92 VID BEŠTER
Resna prolegomena k veseli poeziji

98 ROBERT BOBNIČ
Solarni anus

109 BLAŽ KAVŠEK
Strategije napuha

118 KATJA ČIČIGOJ
Justine Frank: avtorica, objekt, dogodek, duh

128 SIMON SMOLE
Danilo Kiš ura anatomije

134 MATJAŽ ZOREC
Tragedija Hamletove želje

142 MIHA TURK
Arabski revolt

152 LANA DURJAVA
V iskanju izgubljenega užitka

158 BOJAN ANĐELKOVIĆ
Nietzsche, filozofija, življenje

162 IZBOR AUDIO PRISPEVKOV

MASKA Časopis za scenske umetnosti
Ustanovljen 1920
POTENCIALNOSTI
Letn. XXXV, št. 200aa (pomlad 2020)

ISSN 1318-0509

Izdajatelj: Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost | Metelkova 6, 1000 Ljubljana, Slovenia | Telefon: +386 1 4313122 | Fax: +386 1 4313122 | E-pošta: [email protected] | www.maska.si | Za založnika: Janez Janša

Odgovorni urednici: Pia Brezavšček in Alja Lobnik | Uredniški odbor: Katja Čičigoj, dr. Gregor Moder, Saška Rakef, Rok Vevar, Jasmina Založnik

Zasnova jubilejnih številk: študentje druge stopnje študija Grafičnega oblikovanja na ALUO UL | Oblikovanje in prelom: Nika Lapkovski in Nina Ninković | Mentorja: prof. Boštjan Botas Kenda in doc. Emil Kozole

Prevodi: Sonja Benčina, Špela Bibič, Urban Belina, Katja Kosi | Slovenska lektura  Ana Bogataj | Angleška lektura: Sonja Benčina, Špela Bibič, Sunčan Stone Tisk: Cicero | Naklada: 400

Cena dvojne številke (za Slovenijo): 10 € |Letna naročnina na šest (6) številk za posameznike v Sloveniji: 30 €, letna naročnina na šest (6) številk za institucije v Sloveniji: 40 € (v ceno sta vključena DDV in poštnina) | Distribucija in naročnina / Subscription and distribution for individuals from Europe and Rest of World: [email protected] | Transakcijski račun: 02010-00165250861

Pri objavi fotografij in drugih vizualnih materialov se trudimo poiskati vse imetnike avtorskih pravic, kar pa nam ne uspe vedno. Avtorje prosimo, da kontaktirajo uredništvo.

Masko leta 1920 ustanovi Ljubljanski pododbor Udruženja gledaliških igralcev Kraljevine SHS. Leta 1985 Zveza kulturnih organizacij Slovenije obudi njeno izdajanje pod imenom Maske. Leta 1991 Maska ponovno dobi izvorno ime in soustanovitelja: Institutum Studiorum Humanitatis.

Dosedanje glavne in/ali odgovorne urednice in uredniki: Rade Pregarc (1920–21), Peter Božič & Tone Peršak (1985–90), Maja Breznik (1991–93), Irena Štaudohar (1993–98), Janez Janša (1998–2006), Katja Praznik (2007–2009), Maja Murnik (2011), Amelia Kraigher (2012-2017) & Andreja Kopač (2018).

Po 7. točki 25. člena ZDDV je davek na časopis obračunan po stopnji 5 %.

Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo RS.

Dogodki
— 11-06-2020 : Ob 100. obletnici izida prve revije Maska skupaj z RŠ predstavljamo številko 200aa
Nova pošta
Maska & Radio Študent