logo

Maska, časopis za scenske umetnosti → Revija Maska

O PONAVLJANJU

Maska - časopis za scenske umetnosti, št. 191–192 (poletje-jesen 2018)


O PONAVLJANJU. UVODNIK. ZADNJIČ.  

 

“Isn’t life a series of images that change as they repeat themselves?” (Andy Warhol)

 

Pričujoča številka Maske razpira vprašanje ponavljanja kot enega od osrednjih in najkompleksnejših konceptov, ki si ga je na različne načine prisvojil obsežen del filozofskih in teoretskih tokov 20. stoletja. Izkazal se je namreč kot prikladno konceptualno orodje za mišljenje moderne subjektivitete, sodobnih družbenih in ekonomskih konstelacij, sodobnih umetnosti in vzvodov kreativnosti ter za koncipiranje serije temeljnih vprašanj, kot so vprašanja razmerja med reprezentacijo in nereprezentabilnim, končnostjo in neskončnostjo, nujnostjo in naključjem, prisilo in svobodo, istostjo in podobnostjo, resnico in iluzijo oziroma med realnim in dozdevkom, pa tudi vprašanja časa, spomina in zgodovine, reprodukcije in novega. Koncept ponavljanja v filozofiji 20. stoletja (referenčni avtorji so zlasti Deleuze, Derrida, Lacan, Foucault, pa tudi Husserl in Heidegger, v zgodovini filozofije pa Kierkegaard, Nietzsche in Leibniz) v najsplošnejšem smislu predstavlja alternativo enoglasni stavi biti, ideji izvora in percepciji sveta kot celote, ki izhaja iz iluzije avtoafekcije in iz predpostavke o izvorni sopripadnosti subjekta in objekta, saj v izhodišče nasprotno postavlja izvorno heterogenost subjekta in objekta, necelost in nezaceljenost subjektivitete in sveta, natrganost časa ter dinamičnost struktur, ki generirajo realnost.

Ponavljanje srečujemo tako rekoč na vsakem koraku, kot postindustrijsko reprodukcijo, replikacijo, kot enega od najaktualnejših umetniških postopkov, kot serialnost, kot ponavljanje vzorcev, motivov, besed, gest, kot skorajda usodno ponavljanje dogodkov, na katere nimamo vpliva, ponavljanje je prisotno v obredih, navadah, spominjanju. V psihoanalitični praksi se ponavljanje v obnašanju odvija skozi transfer, pacienti s prisilno nevrozo svoje življenje spremenijo v serijo obredov … Izkaže se, da v temelju človeške psihe deluje nekakšna prisila k ponavljanju ... Za kaj pravzaprav gre pri tem fenomenu?

Tematska številka revije, ki je pred vami, želi premisliti konceptualno razmerje med ponavljanjem in (sodobno) umetnostjo ter zlasti razpreti povezavo med konceptom ponavljanja in gledališčem, uprizoritvijo oziroma performativnostjo. Gledališče slovi kot umetnost ponovitve, kot umetnost, ki je v svojem bistvu zavezana ponavljanju. Ta povezava se zdi samoumevna – a na kakšni predpostavki sloni? Kateri je tisti minimum teatralnega, ki gledališkost vselej znova vrača k ponavljanju? Ali je v samo strukturo gledališča že vpisana ponovitev? Kakšno je razmerje med ponavljanjem in posnemanjem?

Pri konceptualizaciji tematskih strani nas je zanimalo tudi, kako v navezavi na problem ponavljanja opredeliti vprašanja produkcije, reprodukcije, variacije, razlike, presežka, ekscesa, realnega ... Na kakšen način se torej v sodobni umetniški praksi realizirajo konceptualni zastavki ponavljanja, razlike, necelosti, neizvornosti, mnogoterosti, skonstruiranosti, nadomestnosti, premeščanja in disparitete?

Ne umišljava si, da nam je uspelo ponuditi odgovore na kompleksna vprašanja, ki nam jih zastavlja koncept ponavljanja. Naš zbornik je prej poskus, ki naj odpre prostor nadaljnjega mišljenja.

Amelia Kraigher in Bara Kolenc

Pričujočo številko je uredila Amelia Kraigher v sodelovanju z Baro Kolenc.

 

Maska 191–192
POLETJE-JESEN 2018

Kazalo 

 

UMETNIKOV PORTRET: MATEJA BUČAR  

Pia Brezavšček: KOREOGRAFSKI OBJEKTI MATEJE BUČAR  

O PONAVLJANJU  

Bara Kolenc: SUSPENZ: PONOVITI PONOVITEV! (UVOD)  

Bara Kolenc: GLEDALIŠČE IN PONAVLJANJE: INTERVJU Z MLADENOM DOLARJEM 

Bara Kolenc: O PONAVLJANJU IN GLEDALIŠKOSTI: DIALOG S SAMUELOM WEBROM  

Bojan Anđelković: FILOZOFIJA IN NJEN DVOJNIK: NIETZSCHE, DELEUZE IN GLEDALIŠČE PONAVLJANJA 

Mirt Komel: DOTIK MESTA GOGE: DOTIK IN PONAVLJANJE V GRUMOVI DRAMI DOGODEK V MESTU GOGI 

Pia Brezavšček: RAZVEZOVANJE OKSIMORONA PONAVLJANJA NEPONOVLJIVEGA V PLESNI IMPROVIZACIJI  

Katja Čičigoj: PONAVLJANJE BESEDILA – BESEDILO O PONAVLJANJU  

KRITIKA BREZ PRIDEVNIKOV  

Igor Burić: POGLED NA DVE STRANI: INTERVJU Z REŽISERJEM RÓBERTOM LÉNÁRDOM 

Igor Burić: SWITCH ON, SWITCH OFF ALI PRESEGANJE MEJA: NOVOSADSKO GLEDALIŠČE V SODOBNIH TOKOVIH SCENSKE DRAMATURGIJE
Stefan Hölscher: MATTER THAT MATTERS  

Anja Rošker: STRAST DO PERFORMATIVNEGA

MASKA Časopis za scenske umetnosti 
Ustanovljen 1920 
Letn. XXXIII, št. 191–192 (poletje-jesen 2018) 

ISSN 1318-0509 

Izdajatelj: Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost | Metelkova 6, 1000 Ljubljana, Slovenia | Telefon: +386 1 4313122 | Fax: +386 1 4313122 | E-pošta: info@maska.si | www.maska.si | Za založnika: Janez Janša 

Urednici: Amelia Kraigher, Bara Kolenc 

Dizajn in prelom: Ajdin Bašić | Slovenska lektura: Tatjana Capuder, Živa Čebulj, Amelia Kraigher, Gašper Malej | Angleška lektura: Eric Dean Scott, Polona Petek | Tisk: Cicero | Naklada: 400 

Cena dvojne številke (za Slovenijo): 10 € | Cena trojne številke (za Slovenijo): 12 € |  Cena četverne številke (za Slovenijo): 15 € | Letna naročnina na šest (6) številk za posameznike v Sloveniji: 30 €, letna naročnina na šest (6) številk za institucije v Sloveniji: 40 € (v ceno sta vključena DDV in poštnina) | Poslovna sekretarka: Polona Calderera | Distribucija in naročnina: polona.calderera@maska.si | Transakcijski račun: 02010-00165250861 

Pri objavi fotografij in drugih vizualnih materialov se trudimo poiskati vse imetnike avtorskih pravic, kar pa nam ne uspe vedno. Avtorje prosimo, da kontaktirajo uredništvo.  

Masko leta 1920 ustanovi Ljubljanski pododbor Udruženja gledaliških igralcev Kraljevine SHS. Leta 1985 Zveza kulturnih organizacij Slovenije obudi njeno izdajanje pod imenom Maske. Leta 1991 Maska ponovno dobi izvorno ime in soustanovitelja: Institutum Studiorum Humanitatis.  

Dosedanje glavne in/ali odgovorne urednice in uredniki: Rade Pregarc (1920–21), Peter Božič & Tone Peršak (1985–90), Maja Breznik (1991–93), Irena Štaudohar (1993–98), Janez Janša (1998–2006), Katja Praznik (2007–2009), Maja Murnik (2011), Amelia Kraigher (2012–2017), Andreja Kopač (2018). 

Po 7. točki 25. člena ZDDV je davek na časopis obračunan po stopnji 9,5 %.

Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo RS.