logo

Maska, časopis za scenske umetnosti → Revija Maska → Maska, revija za gledališče, ples in opero (1991 - 1998)

Gledališče prvo dvigne zaveso nad prihodnostjo

Maja Breznik in Irena Štaudohar sta s prvo številko Maske, ki je izšla novembra 1991, začeli pripravljati teren za refleksijo tistega gledališča, ki ga je ustvarjala t. i. tretja generacija. Predhodno uredništvo je izčrpalo svoje motive in izpraznilo prostor. Novi urednici sta k sodelovanju povabili vrsto zanimivih sodelavcev, med njimi Miho Zadnikarja, Edo Čufer, Alda Milohnića, Uršulo Cetinski, Romana Uranjeka, Aleksandro Rekar, Zemiro Alejbegović, Ireno Wolle, Mateja Bogataja, Ženjo Leiler, Alena Ožbolta, Diano Koloini, Marino Gržinić in Marka Peljhana.

Ta številka Maske kaže (prvič) uredniške ambicije po umestitvi domače scenske produkcije v mednarodni kontekst; (drugič) odločenost, da posameznih odrskih form ne bo ločevala in razmejevala, temveč si želi konstruktivnega in kreativnega dialoga med sodobnim plesom, gledališčem, opero itn.; (tretjič) slutnjo, da je treba dotedanji teritorij teorije pri nas razpreti in (četrtič) gotovost, da v domačem prostoru obstaja manko klasičnih modernističnih tekstov o teatru. Teoretski diskurz se v naslednjih letih usmeri v prevajanje modernističnih in avantgardnih tehnopoetskih tekstov. V mišljenje teatra se močneje vpelje francoska teorija 20. stoletja (strukturalizem, poststrukturalizem, dekonstrukcija), v teoretski diskurz pa se uvede pojem telesa.

 

 Prva številka Maske svojo pozicijo definira s tematom Pet let po Krstu, v katerem pretežno domači (in takrat ravnokar nekdanji domači) avtorji reflektirajo fenomen GSSNovega Krsta pod Triglavom. Ta predstava je v resnici legitimirala nov teoretski diskurz, saj je leta 1986 ob večini kritik v dnevnem časopisju postalo jasno, da ne posedujejo jezika, s katerim bi jo "prijele". Zdi se, da je prva številka Maske (po Maskah) odprla ta vrata in da je (gledano retrospektivno) v svojih vizijah delala prave prognoze. 

Kazalo

UVODNIK → PDF

INTERVJU 

Aldo Milohnić & Maja Breznik: EMIL HRVATIN. Na koncu previzionističnega obdobja.
PREDSTAVE

Matej Bogataj: PEER GYNT: PREDSTAVE

Ženja Leiler: VEDNO ENAKO ZLAGANO: WIM VANDEKEYBUS

Alen Ožbolt: NOORDUNG?

Aldo Milohnić: KAPITAL KOT NADALJEVANJE OPTIČNEGA KOPERNIKANSKEGA OBRATA

Miha Zadnikar: LA PASTA GRANDE

Barbara Sušec-Michieli: LETICIJA IN LUŠTREK

Anja Muck: PRVA KLASA

Tomaž Kukovica: BIL JE ŠKRJANEC; TRAMAJ POŽELENJA; IDIOTOVA ZGODBA

Uršula Cetinski: ŠKRLATNI OTOK

Anja Muck: TUGOMER ALI TISTI, KI MERI ŽALOST

Miha Zadnikar: DRAMALIEDER

Diana Koloini: MANKURT

Jani Dintner: HEJ SALVADOR

Marina Gržinić: SLOVENSKE ATENE 1991 - 1907
KOLUMEN

Eda Čufer: GLEDALIŠČE V DOBI KONFORMIZMA ČUTIL I.

Igor Lampret: POSTOJ TRENUTEK

Aljoša Kolenc: OD PLATNA DO EKRANA. ANALIZA VIZUALNEGA POLJA LEONARDO, RUBENS, FONTANA.
PET LET PO KRSTU

Uredništvo: UVODNIK

Dejan Kršić: KRST POD TRIGLAVOM

Mira Otašević: KRALJEVSKO DETE

Dalibor Foretić: PREKRŠČEVANJE SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA

Vladimir Stojsavljević: KRST POD TRIGLAVOM
FESTIVALI

Eurokaz, Mittelfest, Theater der Welt, Theaterfest

VPRAŠANJA POSTMODERNE

Claudia Jeschke: VPRAŠANJA POSTMODERNE. Esej o postmoderni in plesu.
KONSTRUKTORJI MODERNE MISLI

ADOLPHE APPIA
PORTRETI

Katarina Klančnik: TANJA ZGONC - NAJDENA GOVORICA

Suzana koncut: LIVIJA PANDUR - PLES/GIB/BUTOH

Mateja Dermelj-Ropoša: DALIBOR LAGINJA - SLIKA, KI SE ŠIRI V PROSTOR
GLEDALIŠKI SPOMIN

Barbara Sušec Michieli: MARIJA VERA. NACIONALNO IN INTERNACIONALNO. PRIMER IZ GLEDALIŠKE ZGODOVINE. In memoriam Mariji Veri ob 110. obletnici rojstva.
RECENZIJE KNJIG

Aldo Milohnić: U NEPOVRAT Radovana Ivšića

Jole Ranđelović: POZORIŠTE I GILJOTINA Mirjane Miočinović

Miha Zadnikar: MISEL, BESEDA, ZVOK Emila Freliha

Vilma Štritof: BOLEČINA IN MOČ Marka Slodnjaka

Eda Čufer: ZBORNIK EG GLEJ

Tanja Premk: UMETNOST IGRE Vilija Ravnjaka