logo

Maska, časopis za scenske umetnosti → Revija Maska

Afekt, emocija, strast: Osebno in onkraj

MASKA, Letn. XXIX, št.  161–162 (pomlad 2014)

V afektu

Ob izidu zadnje dvojne številke Maske v lanskem XXVIII. letniku, ki smo jo posvetili premikom sodobnega plesa, smo načrtovali, da se bo plesna tema prelila tudi v letošnjo pomlad. A sredi  februarja smo vse načrte z nadaljevanjem tematskega bloka o plesu morali prestaviti na poletje, saj s(m)o se pisci, raziskovalci slovenske plesne zgodovine, ob odpiranju najrazličnejših arhivskih map povsem nenačrtovano zataknili med dolgimi policami in škatlami z dokumenti, ki jih hranijo v arhivu Ministrstva za kulturo, Arhivu Republike Slovenije, predvsem pa v zasebnih arhivih in zapuščinah slovenskih koreografov, plesalcev, plesnih pedagogov, zbiralcev in zgodovinarjev.

Tako XXIX. letnik naše revije otvarjamo nekolikanj presenetljivo in v nekakšnem afektu,
kot se za tokratno temo pravzaprav spodobi. Številka, ki je pred vami, je namreč posvečena vprašanjem afektivnosti in emocionalnosti v sodobnem gledališču in njihovim (performativnim) teoretizacijam. Načrtovali in snovali smo jo skoraj leto dni, enako skrbno in z enako strastjo, kot se posvečamo (naši) plesni zgodovini.

Avtorji, ki smo jih tokrat povabili k pisanju, so paradoksalno skušali premisliti predvsem tisto, kar v gledališkem izkustvu uhaja diskurzivni opredelitvi. Ob zastavitvi te vznemirljive teme smo se v uredništvu spraševali, kako lahko mislimo afektivna stanja/dejanja v gledališču tudi kot izvenosebne kategorije, v okviru katerih ni več mogoče govoriti niti o subjektivnem niti o (i)racionalnem. V kolikšni meri gledališka praksa omogoča premislek afektov, emocij in strasti ne kot zgolj individualnih psiholoških stanj, temveč kot družbeno konstruiranih reakcij, kot (ne)načrtnih tehnologij delovanja oblasti, ekonomije, politike?

Številka, ki je pred vami, skozi teoretizacije in/ali študije primerov ponuja raznorodne obravnave omenjenih vidikov uprizoritvenih umetnosti, ki se danes kažejo tudi kot posledica samih produkcijskih načinov; poleg tega odpira vprašanja o emocijah v gledališču nekoč in danes ter se sprašuje, na kakšen način gledališko umetnost določajo in poganjajo strasti. Obravnava tudi fenomen igralskega strahu pred strastjo (krč, stres in posledično izgorevanje umetnikov …), vprašanje (odsotnosti) poguma gledaliških ustvarjalcev in teoretikov, kar vključuje tudi razmislek o zgodovini treme, o različnih igralskih treningih emocij, njihovih ciljih in metodah; premišljuje o strasteh z vidika gledališkega ekscesa, o strasti do prepovedi in vprašanju konvencij, o avtentičnosti čustev v (sodobnem) gledališču in performansu – z vsem tem pa razpira pojem strasti kot vprašanje političnega.

Tokratno številko otvarjata obrazložitvi dveh nagrad, evergreen krokodil in Borštnikov uhan, ki sta bili mimo vseh načrtov, uradnih žirij in protokolov podeljeni na najpomembnejšem slovenskem gledališkem festivalu Borštnikovo srečanje oktobra 2013. Ker sta bili nagradi podeljeni brez želje ali namena, da bi se kakor koli vpisali v anale slovenske gledališke zgodovine, in ker sta bili podeljeni iz in zaradi pristne gledališke strasti in poguma, smo ju obeležili v Maski – kot spomin na našo prihodnost.

— Amelia Kraigher

Kazalo

48. FESTIVAL BORŠTNIKOVO SREČANJE 2013

Vlado G. Repnik Simon Kardum, Igor Štromajer: NAGOVOR OB PODELITVI NAGRADE »EVERGREEN KROKODIL«

Jaka Andrej Vojevec, Simona Hamer, Blaž Bačar: OBRAZLOŽITEV OB PODELITVI NAGRADE »BORŠTNIKOV UHAN«

Thomas Irmer: S POLNO PARO NAPREJ

AFEKT, EMOCIJA, STRAST: OSEBNO IN ONKRAJ

Stefan Apostolou-Hölscher: BIOPOLITIKA, DELEUZIANIZEM IN USODA ESTETIKE

Paula Caspão: LEPLJIVE ZGODBICE ZA AFEKT: EPIZODE UMEŠČENE MISLI

Bara Kolenc: Avtentična čustva in telo-subjekt: ALI SO TE SOLZE PRAVE?

Katarina Veselko: DVOJNOST EMOCIONALNEGA DOŽIVLJANJA IGRALCA

Anja Bajda: AFEKT IN UPRIZORITVENE UMETNOSTI: BIOPOLITIKA, TRANSFORMACIJA IN POTENCIALNOST

Ixiar Rozas: ŽELJA PO AFEKTU

Christian Koch: ONKRAJ PATOSA. Pogovor z Anniko Tudeer

Quim Pujol: TEORIJA AFEKTA KOT ORODJE: DELO JORDIJA GALÍJA

André Schallenberg: REŠEVANJE ČASTI SPEKTAKLA

Urška Brodar: KDO ZA VRAGA JE MARIJA?

Kalina Stefanova: IZGUBLJENI RAJ

Jasmina Založnik: NIHČE NI NEDOLŽEN

KRITIKA BREZ PRIDEVNIKOV

Jasmina Založnik: Z AFEKTIVNIM BRANJEM DO TEORIJE AFEKTA

Kolofon

MASKA Časopis za scenske umetnosti
Ustanovljen 1920
Letn. XXIX, št. 161–162 (pomlad 2014)

ISSN 1318-0509

Izdajatelj: Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost | Metelkova 6, 1000 Ljubljana, Slovenia | Telefon: +386 1 4313122 | Fax: +386 1 4313122 | E-pošta: info@maska.si | www.maska.si | Za založnika: Janez Janša

Odgovorna urednica: Amelia Kraigher | Uredniški odbor: Pia Brezavšček, Katja Čičigoj, Zala Dobovšek, Ida Hiršenfelder, Janez Janša, Jedrt Jež Furlan, Simon Kardum, mag. Diana Koloini, mag. Andreja Kopač, dr. Bojana Kunst, dr. Aldo Milohnić, dr. Barbara Orel, Alja Predan, mag. Martina Ruhsam, Ana Schnabl, Rok Vevar | Stalni sodelavci revije: Nika Arhar, dr. Nenad Jelesijević, Nika Leskovšek | Mednarodno uredništvo:
Stefan Apostolou-Hölscher, Thomas Irmer, Katarina Pejović, Ixiar Rozas, André Schallenberg

Dizajn in prelom: Ajdin Bašić, Mitja Miklavčič | Slovenska lektura: Tatjana Capuder, Mateja Dermelj, Amelia Kraigher, Melita Silič | Angleška lektura: Eric Dean Scott |: Cicero | Naklada: 400

Cena dvojne številke (za Slovenijo): 10 €: 10 € | Letna naročnina na 4 dvojne številke za posameznike v Sloveniji: 30 €, letna naročnina na 4 dvojne številke za institucije v Sloveniji: 40 € (v ceno sta vključena DDV in poštnina) | Poslovna sekretarka: Ana Ivanek | Distribucija in naročnina: ana.ivanek@maska.si | Transakcijski račun: 02010-00165250861

Masko leta 1920 ustanovi Ljubljanski pododbor Udruženja gledaliških igralcev Kraljevine SHS. Leta 1985 Zveza kulturnih organizacij Slovenije obudi njeno izdajanje pod imenom Maske. Leta 1991 Maska ponovno dobi izvorno ime in soustanovitelja: Institutum Studiorum Humanitatis.

Dosedanje glavne in/ali odgovorne urednice in uredniki: Rade Pregarc (1920–21), Peter Božič & Tone Peršak (1985–90), Maja Breznik (1991–93), Irena Štaudohar (1993–98), Janez Janša (1998–2006), Katja Praznik (2007–2009) & Maja Murnik (2011).

Po 7. točki 25. člena ZDDV je davek na časopis obračunan po stopnji 9,5 %.

Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo RS.