logo

Maska, časopis za scenske umetnosti

Slovenska postalternativa 1993-2013

MASKA,  letn. XXVIII, št. 157–158 (jesen 2013) 

Okrgla miza  Kako naprej? ob izidu jesenske številke Maske bo potekala, 15. oktobra ob 17. uri, v Španskih borcih, Zaloška 61, Ljubljana

Ob izidu jesenske Maske smo pripravili okroglo mizo Kako naprej?, na kateri želimo analizirati aktualne razmere, v katerih nastaja slovenska neodvisna produkcija. 
 Pogovor bo odprl vprašanje, kako preseči začarani krog »Yes We Can« ideologije, ki se je zažrla v vse pore naših podpornih in produkcijskih mehanizmov, in začeti reševati problematiko na sistemski ravni.
Sodelujejo: Simon Kardum, Lidija Radojević in Rok Vevar.
Povezuje Amelia Kraigher.
Več ...

 


Maska, časopis za scenske umetnosti, je svoje korenine pognala v začetku 20. let prejšnjega stoletja. Ustanovili in ustvarjali so jo svobodomiselni igralci in režiserji, ki so revijo razumeli kot prostor spremembe in prenove gledališča. Maska, ki je prvič izhajala v letih 1920 in 1921, je bila tesno povezana s širšim prostorom tedanje Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Današnja Maska pa je neposredni dedič revije z množinskim imenom Maske (1985–1991) in je prvič izšla novembra 1991, tedaj še pod okriljem Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Urednika Mask Tone Peršak in Peter Božič sta leta 1991 revijo predala novi generaciji kritikov, dramaturgov, filozofov, sociologov in umetnikov, ki so na čelu z Majo Breznik in Ireno Štaudohar odloč(il)no prenovili njen koncept. V programskem uvodniku prve številke je mlado uredništvo izpostavilo tri temeljne konceptualne postulate, ki za Masko

— razmišljanje o gledališču mora sintetizirati vsa področja umetnosti,

— potrebno je nenehno prizadevanje za vzpostavitev teoretičnega jezika, ki bi lahko problematiziral širok razpon gledališke govorice,

— nujno je združevanje teorije in prakse, ki naj se vzajemno osmišljata, ker bo le tako revija lahko predstavljala zapis žive zavesti. 

Zakonske spremembe iz leta 1993 so v tedaj še zelo mladi državi Sloveniji ponudile Maski kot naši edini reviji za scenske umetnosti formalni okvir za institucionalizacijo in samostojno pot. Podobno »legalizacijo« je tedaj doživela cela vrsta razmeroma mladih in izjemno prodornih eksperimentalnih, plesnih, vizualnih scenskih praks, ki so jih tudi povezovali s pojmom alternativa. 1993 se je za slovensko alternativo začelo novo štetje. Tedaj še z optimizmom.

Z današnjega gledišča pa lahko ugotovimo tudi, da bi v vsej zgodovini mesta Ljubljana in morda slovenske države nasploh težko našli bolj zapravljeno kulturno-umetniško priložnost, kot je bila t. i. alternativa 80. in začetka 90. let. Kulturne politike kreativnosti številnih neodvisnih organizacij in posameznikov niso zmogle zagotoviti kaj dosti več, kot da so ji od leta 1993 naprej pomagale zadržati in vzdrževati marginalen status. Danes je povsem jasno, da leto 1993 za ljubljansko in slovensko »neodvisno« kreativno polje pomeni neki perfiden prelom, ki so ga ob svojih časih spoznali tudi »neodvisni« ali »alternativni« konteksti drugod po svetu: pojem produkcije je od takrat do danes postopoma zasedel mesto kreativnosti, jo izpodrinil, zamenjal; statusi samozaposlenih prekarnih delavcev v kulturi vzdržujejo iluzijo o zaposlitvah; prezaposlenost prekarcev požira njihov čas; na mesto, ki so ga prej zasedale predstave, so stopili festivali, festivalizacija pa umetniškim projektom daje pečat kulturne industrije; neprofitnim produkcijskim organizacijam, zavodom in društvom se ponuja privid institucionalne organiziranosti; javni dialog in subvencije zagotavljajo vzdrževanje njihove marginalnosti in še bi lahko naštevali. Današnja postalternativa je bolezensko stanje.

Na tej točki za Masko, ki danes kot zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost skupaj s številnimi drugimi nevladnimi organizacijami obeležuje 20-letnico ustanovitve, ni več ključnega pomena afirmacija novejših umetniških praks skozi njihovo beleženje ter globalno in zgodovinsko kontekstualiziranje, ampak problematizacija strukturnih in političnih vprašanj, ki in kot jih zastavljata sodobna umetnost in teorija. Preizpraševanje lastne pozicije je postalo nekakšen etični imperativ umetnosti 21. stoletja.
Amelia Kraigher

Kazalo
Amelia Kraigher: Uvodnik

Ljubezen in država 

Lidija Radojević: Spreminjanje produkcijskega načina v polju kulture

Stefan Hölscher: Potencialno – kaj pomeni danes? 

Slovenska postalternativa 1993–2013 

Jure Novak: Vsi vemo! 

Trhle trdnjave: Intervju s Simonom Kardumom 

Brutalna rutina: Intervju z Janezom Janšo 

Krhka usoda: Intervju z Iztokom Kovačem 

Rok Vevar: GILŠ – KODUM (1991–1999) med Bauhausom in Black Mountain 

Antireprezentacija v sodobnem gledališču: študije primerov 

Bojan Anđelković: GLEDALIŠČE – OBLAST – SUBJEKT 

Zala Dobovšek: Hoja kot koreografija in mesto kot scenografija

Kalina Stefanova: Legionarji ali postdramsko politično gledališče v latvijskem slogu gre naprej 

Matej T. Vatovec: Nota Bene. Anti-reprezentacija gre v gledališče

Kolofon

MASKA
Časopis za scenske umetnosti 
Ustanovljen 1920 
Letn. XXVIII, št. 157–158 (jesen 2013)

ISSN 1318-0509

Izdajatelj: Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost | Metelkova 6, 1000 Ljubljana, Slovenia | Telefon: +386 1 4313122 | Fax: +386 1 4313122 | E-pošta:nfo@maska.si | www.maska.si | Za založnika: Janez Janša

Odgovorna urednica: Amelia Kraigher | Pomočnik odgovorne urednice: Rok Vevar | Uredniški odbor: Pia Brezavšček, Katja Čičigoj, Zala Dobovšek, Ida Hiršenfelder, Janez Janša, Jedrt Jež Furlan, Simon Kardum, mag. Diana Koloini, mag. Andreja Kopač, dr. Bojana Kunst, dr. Aldo Milohnić, dr. Barbara Orel, Alja Predan, mag. Martina Ruhsam, Ana Schnabl, Miha Turšič | Stalni sodelavci revije: Nika Arhar, dr. Nenad Jelesijević, Nika Leskovšek | Mednarodno uredništvo: Thomas Irmer, Marija Karaklajić, Katarina Pejović, Marko Peljhan, Nataša Petrešin-Bachelez, Ixiar Rozas, André Schallenberg

Dizajn in prelom: Ajdin Bašić, Mitja Miklavčič | Slovenska lektura: Tatjana Capuder, Mateja Dermelj, Amelia Kraigher, Gašper Malej, Melita Silič | Angleška lektura: Eric Dean Scott | Tisk: Cicero | Naklada: 400

Cena dvojne številke (za Slovenijo): 10 € | Letna naročnina za posameznike v Sloveniji: 21 €, letna naročnina za institucije v Sloveniji: 31 € (v ceno je vključen DDV, poštnina ni vključena v ceno) | Poslovna sekretark: Ana Ivanek | Distribucija in naročnina:ana.ivanek@maska.si | ransakcijski račun: 02010-00165250861

Masko leta 1920 ustanovi Ljubljanski pododbor Udruženja gledaliških igralcev Kraljevine SHS. Leta 1985 Zveza kulturnih organizacij Slovenije obudi njeno izdajanje pod imenom Maske.

Leta 1991 Maska ponovno dobi izvorno ime in soustanovitelja: Institutum Studiorum Humanitatis.

Dosedanje glavne in/ali odgovorne urednice in uredniki: Rade Pregarc (1920–21), Peter Božič in Tone Peršak (1985–90), Maja Breznik (1991–93), Irena Štaudohar (1993–98), Janez Janša (1998–2006), Katja Praznik (2007–2009) in Maja Murnik (2011).

Po 7. točki 25. člena ZDDV je davek na časopis obračunan po stopnji 9,5 %. Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo RS