Maska, časopis za scenske umetnosti → Revija Maska → Maska, revija za gledališče, ples in opero (1991 - 1998)
Maska, časopis za scenske umetnosti → Revija Maska → Maska, revija za gledališče, ples in opero (1991 - 1998)
Gledališče prvo dvigne zaveso nad prihodnostjo
Maja Breznik in Irena Štaudohar sta s prvo številko Maske, ki je izšla novembra 1991, začeli pripravljati teren za refleksijo tistega gledališča, ki ga je ustvarjala t. i. tretja generacija. Predhodno uredništvo je izčrpalo svoje motive in izpraznilo prostor. Novi urednici sta k sodelovanju povabili vrsto zanimivih sodelavcev, med njimi Miho Zadnikarja, Edo Čufer, Alda Milohnića, Uršulo Cetinski, Romana Uranjeka, Aleksandro Rekar, Zemiro Alejbegović, Ireno Wolle, Mateja Bogataja, Ženjo Leiler, Alena Ožbolta, Diano Koloini, Marino Gržinić in Marka Peljhana.
Ta številka Maske kaže (prvič) uredniške ambicije po umestitvi domače scenske produkcije v mednarodni kontekst; (drugič) odločenost, da posameznih odrskih form ne bo ločevala in razmejevala, temveč si želi konstruktivnega in kreativnega dialoga med sodobnim plesom, gledališčem, opero itn.; (tretjič) slutnjo, da je treba dotedanji teritorij teorije pri nas razpreti in (četrtič) gotovost, da v domačem prostoru obstaja manko klasičnih modernističnih tekstov o teatru. Teoretski diskurz se v naslednjih letih usmeri v prevajanje modernističnih in avantgardnih tehnopoetskih tekstov. V mišljenje teatra se močneje vpelje francoska teorija 20. stoletja (strukturalizem, poststrukturalizem, dekonstrukcija), v teoretski diskurz pa se uvede pojem telesa.
Prva številka Maske svojo pozicijo definira s tematom Pet let po Krstu, v katerem pretežno domači (in takrat ravnokar nekdanji domači) avtorji reflektirajo fenomen GSSNovega Krsta pod Triglavom. Ta predstava je v resnici legitimirala nov teoretski diskurz, saj je leta 1986 ob večini kritik v dnevnem časopisju postalo jasno, da ne posedujejo jezika, s katerim bi jo "prijele". Zdi se, da je prva številka Maske (po Maskah) odprla ta vrata in da je (gledano retrospektivno) v svojih vizijah delala prave prognoze.
Kazalo
UVODNIK → PDF
INTERVJU
Aldo Milohnić & Maja Breznik: EMIL HRVATIN. Na koncu previzionističnega obdobja.
PREDSTAVE
Matej Bogataj: PEER GYNT: PREDSTAVE
Ženja Leiler: VEDNO ENAKO ZLAGANO: WIM VANDEKEYBUS
Alen Ožbolt: NOORDUNG?
Aldo Milohnić: KAPITAL KOT NADALJEVANJE OPTIČNEGA KOPERNIKANSKEGA OBRATA
Miha Zadnikar: LA PASTA GRANDE
Barbara Sušec-Michieli: LETICIJA IN LUŠTREK
Anja Muck: PRVA KLASA
Tomaž Kukovica: BIL JE ŠKRJANEC; TRAMAJ POŽELENJA; IDIOTOVA ZGODBA
Uršula Cetinski: ŠKRLATNI OTOK
Anja Muck: TUGOMER ALI TISTI, KI MERI ŽALOST
Miha Zadnikar: DRAMALIEDER
Diana Koloini: MANKURT
Jani Dintner: HEJ SALVADOR
Marina Gržinić: SLOVENSKE ATENE 1991 - 1907
KOLUMEN
Eda Čufer: GLEDALIŠČE V DOBI KONFORMIZMA ČUTIL I.
Igor Lampret: POSTOJ TRENUTEK
Aljoša Kolenc: OD PLATNA DO EKRANA. ANALIZA VIZUALNEGA POLJA LEONARDO, RUBENS, FONTANA.
PET LET PO KRSTU
Uredništvo: UVODNIK
Dejan Kršić: KRST POD TRIGLAVOM
Mira Otašević: KRALJEVSKO DETE
Dalibor Foretić: PREKRŠČEVANJE SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
Vladimir Stojsavljević: KRST POD TRIGLAVOM
FESTIVALI
Eurokaz, Mittelfest, Theater der Welt, Theaterfest
VPRAŠANJA POSTMODERNE
Claudia Jeschke: VPRAŠANJA POSTMODERNE. Esej o postmoderni in plesu.
KONSTRUKTORJI MODERNE MISLI
ADOLPHE APPIA
PORTRETI
Katarina Klančnik: TANJA ZGONC - NAJDENA GOVORICA
Suzana koncut: LIVIJA PANDUR - PLES/GIB/BUTOH
Mateja Dermelj-Ropoša: DALIBOR LAGINJA - SLIKA, KI SE ŠIRI V PROSTOR
GLEDALIŠKI SPOMIN
Barbara Sušec Michieli: MARIJA VERA. NACIONALNO IN INTERNACIONALNO. PRIMER IZ GLEDALIŠKE ZGODOVINE. In memoriam Mariji Veri ob 110. obletnici rojstva.
RECENZIJE KNJIG
Aldo Milohnić: U NEPOVRAT Radovana Ivšića
Jole Ranđelović: POZORIŠTE I GILJOTINA Mirjane Miočinović
Miha Zadnikar: MISEL, BESEDA, ZVOK Emila Freliha
Vilma Štritof: BOLEČINA IN MOČ Marka Slodnjaka
Eda Čufer: ZBORNIK EG GLEJ
Tanja Premk: UMETNOST IGRE Vilija Ravnjaka
