Zadnjo dvojno številko Maske v letu 2013 skoraj v celoti posvečamo plesu. Prvi pogovori o stiskah sodobnega plesa so znotraj aktualnega Maskinega uredništva stekli že marca 2012, pred skoraj natanko letom dni pa so nastali tudi prvi osnutki za pričujočo številko in zrasla je odločitev, da sodobnoplesno problematiko obdelamo temeljito in sistematično. Skozi dolge in na moč inspirativne pogovore s članoma uredništva ter prijateljema Rokom Vevarjem in Andrejo Kopač se je postopoma izkristaliziral fokus našega motrenja, razumevanja in branja plesa skozi družbene kontekste. Zastavili smo si ambiciozno nalogo izrisati poglede na sodobni ples iz različnih perspektiv: zgodovinske, izobraževalne, infrastrukturne, performativne, kuratorske, produkcijske, teoretske, konceptualne, interpretacijske …, ki bi bile rizomatsko vpete v medžanrske in mednarodne prehode. Ob naročanju člankov in intenzivnem delu z avtorji se je nabralo toliko gradiva, da sem ga bila primorana razdeliti in razširiti na dve dvojni številki.
Aktualno številko najprej otvarjata dva odlična prispevka z mednarodne konference »Electronic Literature and New Media Art«, ki ju v Maski objavljamo pod krovnim naslovom Politike novih medijev. Tematske strani pa tokrat prinašajo pregleden članek Andreje Kopač o problemih notacije plesa skozi čas, intervju s programskim vodjo obsežnega in celostno zastavljenega izobraževalnega programa Tanzplan Deutschland (2005–2010) Ingom Diehlom, študijo Katje Legin o avtonomnih plesnih praksah in studijskem ustvarjanju plesa, ki ne rezultirajo nujno tudi v zaključenih produkcijah oz. predstavah in predstavljajo svojevrstno nadaljevanje ameriških plesnih avantgard 60. let 20. stoletja (Steve Paxton, Deborah Hay). V slovenskem prostoru se s tovrstnimi raziskovalnimi praksami danes intenzivno ukvarjajo različni umetniki, kot so Jurij Konjar, Mala Kline, Tomi Janežič in Gregor Kamnikar; njihovo delo, ki ga ni tudi mogoče ukalupiti v razpisne obrazce za sofinanciranje kulturnih projektov in programov mestnih občin, države in Evropske unije, pa ostaja večinoma nereflektirano, slabo raziskano in ne(p)opisano. S podobnimi vprašanji sta povezana tudi prispevka Stefana Apostoloua-Hölscherja in Danae Theodoridou. Oba avtorja se posvečata možnim alternativam sodobnim produkcijskim pogojem in procesom, ki jih sicer diktirajo neoliberalna kapitalska razmerja. Teoretski razmisleki o(b) alternativnih umetniških strategijah, kot so everybodystoolbox in Performing Arts Forum ter projektu Brouillon francoskega plesalca in koreografa Borisa Charmatza iz Musée de la danse afirmirajo izrazito odprte, nove, participatorne modele produkcije in kuratorstva. Naša sklepna rubrika Kritika brez pridevnikov tokrat prinaša recenziji dveh odličnih knjig: A Choreographer's Score belgijske koreografinje Anne Terese De Keersmaeker ter plesne teoretičarke in muzikologinje Bojane Cvejić izpisuje detajlni vpogled v štiri zgodnje koreografije ene najreferenčnejših sodobnoplesnih skupin Rosas, zbornik Parallel Slalom, ki sta ga uredila Bojana Cvejić in Goran Sergej Pristaš, pa prinaša niz esejev zelo različnih avtorjev, umetnikov in teoretikov, ki so na številnih primerih vzhodnoevropskih eksperimentalnih umetniških praks premišljevali možne emancipatorne strategije plesa skozi čas.
Kot že rečeno, se bo naša široko zastavljena tema o premikih sodobnega plesa prelila tudi v naslednjo dvojno številko Maske, ki bo izšla čez tri mesece. V njej se bomo osredotočili na obsežen korpus vprašanj, povezanih z zgodovinjenjem, arhiviranjem in interpretacijo dokumentov plesne zgodovine ter premišljevali o fenomenu festivalizacije produkcijskih teritorijev. Verjamem, da bomo z objavo nekaterih novih podatkov in še neznanih, na novo odkritih dejstev in dokumentov iz zgodovine sodobnega plesa na Slovenskem spodbudili njegove nadaljnje raziskave in morda tudi umetniške interpretacije.
Amelia Kraigher
UVODNIK
Amelia Kraigher: Premiki sodobnega plesa?
POLITIKE NOVIH
MEDIJEV
Beat Suter: »RES TE GLEDA VELIKI BRAT!«
Saskia Isabella Maria Korsten: OBRATNA REMEDIACIJA
PREMIKI SODOBNEGA
PLESA I
Andreja Kopač: ZGIBATI TRENUTEK – PISATI PLES
Jedrt Jež Furlan: »ČE NAJDETE ENEGA POLITIKA IN GA
PREPRIČATE O POMEMBNOSTI PLESA ZA CELOTNO DRUŽBO, STE ŽE VELIKO NAREDILI.«
Intervju z Ingom Diehlom
Stefan Apostolou-Hölscher: EKSODUS IN UPRIZORITVENA UMETNOST
Katja Legin: AVTONOMNE UMETNIŠKE PRAKSE IN RAZISKAVE
Danae Theodoridou: OSNUTEK
(BROUILLON): SKICE GIBANJA Z DRUGIMI
KRITIKA BREZ PRIDEVNIKOV
Katja Čičigoj: KAKO VZETI PLES ZARES
Nika Arhar: KOREOGRAFIJA DISONANTNIH GLASOV
MASKA
Časopis za scenske umetnosti
Ustanovljen 1920
Letn. XXVIII, št. 157–158 (jesen 2013)
ISSN 1318-0509
Izdajatelj: Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost | Metelkova 6, 1000 Ljubljana, Slovenia | Telefon: +386 1 4313122 | Fax: +386 1 4313122 | E-pošta:nfo@maska.si | www.maska.si | Za založnika: Janez Janša
Odgovorna urednica: Amelia Kraigher | Pomočnik odgovorne urednice: Rok Vevar | Uredniški odbor: Pia Brezavšček, Katja Čičigoj, Zala Dobovšek, Ida Hiršenfelder, Janez Janša, Jedrt Jež Furlan, Simon Kardum, mag. Diana Koloini, mag. Andreja Kopač, dr. Bojana Kunst, dr. Aldo Milohnić, dr. Barbara Orel, Alja Predan, mag. Martina Ruhsam, Ana Schnabl, Miha Turšič | Stalni sodelavci revije: Nika Arhar, dr. Nenad Jelesijević, Nika Leskovšek | Mednarodno uredništvo: Thomas Irmer, Marija Karaklajić, Katarina Pejović, Marko Peljhan, Nataša Petrešin-Bachelez, Ixiar Rozas, André Schallenberg
Dizajn in prelom: Ajdin Bašić, Mitja Miklavčič | Slovenska lektura: Tatjana Capuder, Mateja Dermelj, Amelia Kraigher, Gašper Malej, Melita Silič | Angleška lektura: Eric Dean Scott | Tisk: Cicero | Naklada: 400
Cena dvojne številke (za Slovenijo): 10 € | Letna naročnina za posameznike v Sloveniji: 30 €, letna naročnina za institucije v Sloveniji: 40 € (v ceno sta vključen DDV in poštnina) | Poslovna sekretark: Ana Ivanek | Distribucija in naročnina:ana.ivanek@maska.si | ransakcijski račun: 02010-00165250861
Masko leta 1920 ustanovi Ljubljanski pododbor Udruženja gledaliških igralcev Kraljevine SHS. Leta 1985 Zveza kulturnih organizacij Slovenije obudi njeno izdajanje pod imenom Maske.
Leta 1991 Maska ponovno dobi izvorno ime in soustanovitelja: Institutum Studiorum Humanitatis.
Dosedanje glavne in/ali odgovorne urednice in uredniki: Rade Pregarc (1920–21), Peter Božič in Tone Peršak (1985–90), Maja Breznik (1991–93), Irena Štaudohar (1993–98), Janez Janša (1998–2006), Katja Praznik (2007–2009) in Maja Murnik (2011).
Po 7. točki 25. člena ZDDV je davek na časopis obračunan po stopnji 9,5 %. Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo RS