Maska, časopis za scenske umetnosti
Maska, časopis za scenske umetnosti
Užitek avtomata
"Sintagma Užitek avtomata predstavlja svojevrstno protislovno polje za razmišljanje o umetnih telesih skozi zgodovino in danes, ko je pred nami vse bolj realna vizija organsko-mehanskega bitja - kiborga; skozi to optiko pa lahko izrečemo tudi marsikaj o pretekli in sodobni navezavi med tehnologijo in umetnostjo (konkretneje tudi odrsko umetnostjo). Ni naključje, da je tematsko izhodišče izvorni grški pojem automaton in ne njegova aktualna tehno-evolucijska varianta - kiborg. Najprej seveda zato, ker bi radi opozorili na izvorno tehno-mitološko idejo, skrito v vsaki idealni utopiji avtomata in kontinuiteto, ki nam šele omogoča vpogled v razliko in kontekst današnjih umetnih teles. Potem zato, ker bi radi s pomočjo vprašanja o užitkih avtomata razprli nekatera protislovja, ki se pripenjajo na avtomat skozi zgodovino in razgrinjajo ambivalentno razmerje med živimi in umetnimi telesi. In seveda zato, da vzpostavimo čimširši kontekst za razmišljanje o umetnih telesih v umetnosti, o možnosti drugačnih reprezentacijskih praks, ki jih razgrinja čedalje tanjša linija med živim in neživim." - Urednica temata, Bojana Kunst: Iz definicije pri povabilu avtorjev k sodelovanju.
"Maska ob koncu tisočletja predstavlja polje med umetnostjo in tehnologijo skozi kontinuiteto hrepenenja po umetnem, skozi fascinacijo, kjer je prav užitek tista skrivnost, ki se nenehno zavija v druga imena. Kleist ga tako imenuje milina, Stelarc ga sliši kot brundanje hibrida, L'Isle Adam njegovo dovršitev najde v električni androidi, Harawayjeva ga ubesedi med opicami in pošastmi. Sprva fascinacija in sistem organizacije, danes nujnost so-bivanja, znotraj katerega se na novo redefinirajo pojem telesa in telesnega, njegova navzočnost in podoba. Tudi odrske forme, ki so skozi zgodovino nenehno zasledovale to hrepenenje po idealni podobi/ učinkovitosti telesa, zamenjevale njegov užitek za Užitek, se danes srečujejo s prisotnostjko različnih vzporednih realnosti, ki razgrinjajo in spreminjajo sam status gledališke realnosti. Scott DeLahunta plesu dodaja efemernost, Critical Art Ensemble v elektronskem gledališču prihodnosti najdejo učinkovite politične strategije odpora. Avtomat ne predstavlja več samo racionalne mreže, vpisane v mitološki spomin človeštva, ni več stroj, ki zavzema mesto človeka, pač pa v njegov teritorij prihajajo zmuzljiva hibridna bitja, pošasti, rekombinantni geni, neobčutljiva bitja na prostor in čas, elektronska telesa, katerih užitek lahko le s težavo ujamemo in opišemo kot 'simpatijo določenih mišic z domišljijo', kot bi temu rekel La Mettrie." - Urednica temata, Bojana Kunst: Iz Uvodnika v temat.
Kazalo
INFO: Informacije o festivalih in aktualnih dogodkih
Maja Delak: S PLESOM DO MATURE
Saša Krofl & Maja Murnik: AGENDA 2000. Repertoar slovenskih hiš scenskih umetnosti za sezono 1999/2000
Jedrt Jež: MERILO ZA DRŽAVNO DISKRIMINACIJO JE VRSTA KULTURE. Pogovor z dr. Rastkom Močnikom.
Blaž Lukan: PARCIALNE RAZISKAVE IN NOVA SENZIBILNOST. Pogovor z dr. Ladom Kraljem.
UŽITEK AVTOMATA
Bojana Kunst: UVOD V UŽITEK AVTOMATA
Bojana Kunst: NOVE TEHNOLOGIJE IN PREZENCA TELESA
Critical Art Ensemble: ELEKTRONSKA MOTNJA. Rekombinantno gledališče in performativna matrica.
Jurij Krpan: ŠE VEDNO JE ČAS ZA USPEŠNO PROTIINTERVENCIJO. Intervju s Critical Art Ensemble.
Ernest Ženko: ANTOLOGIJA TEŽNOSTI
Margaret Morse: KAJ JEDO KIBORGI (1); Oralna logika v informacijski družbi.
Stelarc: OD PSIHOTELESA DO KIBERNETIČNIH SISTEMOV. Podobe kot posthumana bitja.
Julien Ofray De La Mettrie: ČLOVEK - STROJ (odlomek)
Scott Delahunta: VIRTUALNA EFEMERNOST. Umetnost digitalnega plesa.
Heinrich Von Kleist: O MARIONETNEM GLEDALIŠČU
Filippo Tommaso Marinetti: MANIFEST FUTURISTIČNEGA PLESA
Villiers De L'isle Adam: EVA PRIHODNOSTI; Prvi prikaz človeškega stroja.
Donna J. Haraway: IGRALCI SO KIBORG, NARAVA JE KOJOT IN GEOGRAFIJA JE DRUGJE: PRIPIS H "KIBORGOM PODROBNO"
Katarina Pejović: ANGELI SE V VIŠAVE POGANJAJO S KRILI, A NA LOVU ZA EKSTAZO
Villiers de l'Isle Adam: EVA PRIHODNOSTI ELEKTRIKA
Stojan Pelko: NAVODILO ZA UPORABO DRUGIH PODOB
AVTOMATEKA: Simon Biggs, Knowbotic Research, Survival Research Laboratories, Erik Hobijn, Ive Tabar
Marina Gržinić: JAPONSKA. Telo, identiteta, roboti in virtualno oko.
Jedrt Jež: STROJ ODPOVE, ČLOVEK PA NE. Intervju z Matjažem Faričem.
Jurij Krpan: JA, JA, JA ... VERJAMEM V NADVLADO TEHNOLOGIJE! TAKOJ PO SEKSU, HRANI, PRIJATELJIH LJUDEH, ŽIVEM ... Intervju z Marcel-lijem Antunezom Roco.
Emil Hrvatin: PREGLED NEVIDNEGA OBMOČJA NAD NAMI. Intervju z Markom Peljhanom.
Eva Herzigova: HENDIKEPIRANA INTIMA. Intervju z Igorjem Štromajerjem.
Aleksandra Kostić: ELEKTRONIKA DA KRILA. Novodobne umetniške ekstenzije v višino, globino in širino.
Marko Košnik: OSNOVE INTERAKTIVNEGA DELA Z OZIROM NA MOŽNOSTI V GLEDALIŠČU
Barbara Orel: KOVINSKI ČLOVEK. Križanci človeka in stroja v dramskih besedilih.
Uroš Korenčan: ESTETSKO TELO
PREDSTAVE, KNJIGE, DOGODKI
Sonja Dular: LEPOTA EKSTREMA II
Jana Pavlič: DRUGI KOT USODA. Spring Loaded Collection London.
Igor Koršič: NA ODRU NIKOLI NE GOVORI V TUJEM JEZIKU. Pogovor z Erlandom Josephsonom.
Miško Šuvaković: O SLEDEH TEORIJE IN O VPISIH DRAME. Ob rob knjigi Teorija drame Lada Kralja.
Barbara Pušić: ROJSTVO MASKE IZ DUHA DVAJSETIH. Zgodovina slovenske gledališke periodike. (2.del)
Blaž Lukan: POGOVORI O IGRI. Recenzija knjige Josette Feral.
Emil Hrvatin: NEZAVEDNA SAMOPROMOCIJA
Jana Pavlič: IETM
