logo

Produkcije

Maska praznuje → 100 let od izida prve in izid 200. številke Maske

Prekarnost ali samoupravljanje?

100 let od izida prve in izid 200. številke številke Maske

Naša parola je: kultura srca. Naša »Maska« je izraz iskanja lepote. Ne bojimo se: s to mislijo gremo pogumno na vse strani v svet, ki je zrušen. —Mi. (Maska. št. 1, 1920)

 

Ko nek pojav v kulturi obeležuje 100 let od nastanka, takoj pomislimo na nekaj čvrstega, trdnega, na nek objekt, arhitekturo, institucijo. Zagotovo ne na revijo o umetnosti, še posebej ne v današnjem času, ko je prostor za razmišljanje in dokumentiranje umetnosti skrčen na minimum. Maska, časopis za scenske umetnosti, je prvič izšla leta 1920, leta 2020 bo izšla 200. številka. Nikoli ni imela trdne institucionalne zaslombe, tudi danes je njen založnik prekarna nevladna organizacija Maska. V boju za ne le institucionalno avtonomijo se je vedno upirala normativiranju, standardiziranju in indeksiranju. Njeno geslo je: skupaj z umetnostjo in mislijo prebijati meje možnega. Skozi Masko, najprej revijo, potem tudi založniško in produkcijsko hišo, so se izoblikovale generacije piscev, urednikov, oblikovalcev, prevajalcev, lektorjev in drugih sodelavcev..., ki so iskali in izoblikovali jezik, s katerim lahko zapopademo tudi najbolj drzne umetniške pojave.Osrednji dogodek ob 100. obletnici Maske načrtujemo v mesecu septembrom 2020, ko bomo organizirali simpozij, na katerem bodo svoje aktualne raziskave predstavili mednarodno uveljavljeni raziskovalci sodobnih umetnosti, med njimi prenekateri nekdanji in sedanji sodelavci Maske, ki prihajajo iz Slovenije in regije.Že ob izidu 100. številke Maske leta 2006 smo mislili na izid 200. številke. Takrat smo v Moderni galeriji pripravili razstavo 48 zamisli projektov, ki naj bi jih ustvarjalci naredili leta 2023, ko naj bi po takratnem predvidevanju izšla Maska št. 200. Tempo izhajanja se je medtem spremenil in 200. številka bo tako izšla že v letu 2020. Razstavo uresničenih del bomo pripravili v MSUM-u leta 2023, tako kot je bilo predvideno. Do takrat bomo vsako leto realizirali 1-2 projekta, tako bo osrednji dogodek - septembrski simpozij - pospremila premiera projekta Mateje Bučar, kot si ga je predstavljala že leta 2006.Celotna vsebina vseh 200 številk Mask bo na voljo v digitalni obliki na Mrežnem muzeju MSUM-a.


DOGODKI OB JUBILEJU
11. 6., ob 18.00 | Nova Pošta + prenos v živo preko Radia Študent
Maska 200aa POTENCIALNOSTI (posebna izdaja z Radiem Študent) → predstavitev ob izidu
Video je na voljo na tej povezavi.
Jubilejno leto revije Maska zastavljamo v praznični deviaciji – izdali bomo tri dvojne 200. številke: 200aa, 200bb in 200cc. S to gesto želimo na simbolični ravni upočasniti čas, ki v modusu projektivne časovnosti naših življenj vedno prehitro odteka.  
Časopis Maska je ob svoji 200. izdaji sodelovala z RKHV Radia Študent. Za to priložnost se je zgodila tudi vizualna prenova revije, ki smo jo zaupali študentkama drugega letnika magistrskega študija grafičnega oblikovanja na ALUO, Niki Lapkovski in Nini Ninković pod mentorstvom Boštjana Botasa Kende. Revija nosi naslov Potencialnosti, saj je RŠ že dolga leta valilnica najboljšega kadra na področju kulturne kritike in teorije. V izboru smo nabrali predelave šestnajstih radijskih oddaj najrazličnejših tematik in žanrov, ki so nastale v zadnjih osmih letih pod štirimi različnimi uredniki RKHV: to so bili: Jernej Kaluža, Robert Bobnič, Aleš Mendiževec in Matjaž Zorec.

Mednarodna konferenca
PREKARNOST ALI SAMOUPRAVLJANJE?
mednarodna konferenca
Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana
10.—11. 9. 2020
Boris Buden • Bojana Cvejić • Branislav Jakovljević • Katja Kobolt • Bojana Kunst • Tomislav Medak • Andrej Mirčev • Nataša Petrešin Bachelez • Katja Praznik • Miško Šuvaković • Biljana Tanurovska • Ana Vujanović
Pia Brezavšček • Katja Čičigoj • Dražen Dragojević • Janez Janša • Jedrt Jež Furlan • Andreja Kopač • Amelia Kraigher • Alja Lobnik • Aldo Milohnić • Gregor Moder •  Maja Murnik • Tone Peršak • Rok Vevar • Jasmina Založnik

Mateja Bučar: PARKET BALL
Narodna galerija
► 9. 9., ob 18.00 → PREMIERA
► 10. 9., ob 18.30

Avtorski projekt: GEJM
Slovensko mladinsko gledališče - spodnja dvorana
► 10. 9., ob 21.00
► 11. 9., ob 10.00

Ob tej priložnosti odklepamo

POSTFUTURISTIČNI MANIFEST 
Franca Berardija – Bifa (Maska, št. 177–178; poletje 2016) PDF
3. točka manifesta
Ideologija in reklamna industrija sta doslej spodbujali permanentno mobilizacijo produktivnih in miselnih energij človeštva v prid dobičku in vojni; mi želimo spodbujati nežnost, spanec in ekstazo, zmernost potreb in užitek čutov.


Lawrence Gorssberg: AFEKT IN POPULARNO (Maska, št.:125–126, jesen 2009; urednica: Katja Praznik) → PDF
Afektivno podeljevanje moči je vse pomembnejše v svetu, v katerem se je pesimizem spremenil v zdravo pamet, v katerem se ljudje počutijo vse bolj nezmožne, da bi karkoli spremenili, in v katerem se čedalje bolj dozdeva, da razlike niso pomembne, da ničesar ne spremenijo._ iz prispevka Afekt in popularno Lawrenca Gorssberga


TEŽAVNA KLIMA ZA KOMEDIJO l Intervju Tadeja Trohe z Alenko Zupančič (Maska, št.: 96–97; urednik: Emil Hrvatin) → PDF
Menim, da komedija ni mrtva in da je treba biti pri tovrstnih diagnozah nekoliko previden, če vemo, kaj vse naj bi že »umrlo« v zadnjih desetletjih – s filozofijo in zgodovino na čelu.

Slavoj Žižek: ZAKAJ NSK IN LAIBACH NISO FAŠISTI? (Maska, št. 98–99; odgovorni urednik: Emil Hrvatin, urednici številke: Inke Arns in Syliva Sasse) PDF
To, kar najglobje 'drži skupaj' neko skupnost, ni toliko identifikacija z Zakonom, ki uravnava 'normalni' vsakodnevni krogotok življenja skupnosti, temveč identifikacija s specifično obliko transgresije Zakona (v psihoanalizi bi to bila specifična oblika užitka).

Aldo Milohnić: DIALOGIČNOST V BIPOLITIČNI AGORI (Maska, št. 101-102; odgovorini urednik Emil Hrvatin) → PDF
Samo naivneži lahko verjamejo, da sistem strankarske politične reprezentacije, kot ga poznamo v zahodnih parlamentarnih demokracijah, spodbuja in udejanjanja politično načelnost, zakonodajno pravičnost in podobne (morda bolj etične kakor politične) vrednote, do katerih naj bi se poslanke in poslanci dokopali na podlagi odprte razprave in skrbno pretehtanih argumentov.