logo

Produkcije

Mateja Bučar: Parquet Ball/Nad parketom

Ob izidu 100. številke smo povabili umetnike, o katerih je Maska pisala, da si zamislijo projekt, ki bi ga uresničili v letu 2023, ob natisu jubilejne 200. številke, a ker nas čas vselej prehiteva in je revija v vmesnem času intenzivneje izhajala, obeležujemo okroglo že v letu 2020, bo prva izmed umetnic in umetnikov svoj projekt Parquet Ball predstavila Mateja Bučar.

Parquet Ball je naslov najnovejšega plesnega dela Mateje Bučar. Bolj kot le siceršnje nakazovanje vsebine, bistva predstave, njene skrivne poante in implikacije je naslov tukaj vse, ali kot zapoveduje sloviti latinski pregovor, nomen est omen. Parquet Ball nas sicer v prvi vrsti asociira na elaborirane dvoranske plese, bale, vrhunce družabnega življenja plesa v meščanski družbi: mogoče si predstavljamo, kako po razkošnih dvoranah krožijo pari v večernih oblekah, kako se ob slokih silhuetah v frakih vrti 'muslin'... Vendar tej živopisni asociaciji nasproti stoji stroga dobesednost naslova Parquet Ball: krogla, narejena iz parketa, parketna žoga. V srcu predstave Mateje Bučar je dobesedna materializacija naslova, okrogel predmet, narejen iz parketa, ki se v svoji asociativni nemosti, avtoreferencialnosti in tavtološkosti, spiritus movens – ponovno dobesedno, ki se nekoliko uncannily, ob izmenjujoči se prisotnosti plesnega telesa, giblje po prostoru.

Bolj kot dialog se med plesalko in žogo dogaja svojevrstna vzporednost, dogajanje brez dramatičnega loka intencionalne interakcije dveh akterk. Namesto tega v prostoru najdemo dve telesi, dve zasebni entiteti, ki izvajata ena od druge razmeroma neodvisno koreografijo ter ustvarjata dva momenta, ki ju opredeljuje izrazita materialnost gibanja in zvoka. Plesalka in krogla delujeta kot dve dinamični enoti, ki v materialni razliki med seboj uravnavata in merita svoje gibanje. Podobno, kot se zgodi pri naslovu, njuno gibanje navdaja podobna ambivalenca med bolj ali manj namernimi aluzijami na plesno tradicijo in izrazito reduktivnostjo koreografskih momentov, ki so zvedeni na anatomsko kvaliteto giba, njegovo funkcionalnost in fizičnost. Ta dvojnost preveva celotno dogajanje predstave: kljub pogostim reminiscencam na poteze klasičnega baleta, presenetljivo opaznejšim v točkah, ki jih izvaja žoga, se pa vendarle ples dogaja kot študija lastne elementarnosti. Tako tudi baletni čevlji ene izmed plesalk služijo za ojačevanje materialnih aspektov giba, kot je trk enega topega predmeta ob drugega in surov, elementaren zvok, ki to spremlja. Refleksijo radikalne materialnosti predstava izrecno zgosti v sekvencah, v katerih se v plesu znajdeta dve parketni žogi: po tem trenutku ni več dvoma, vse nastopajoče so le material, ki točkovno zadeva drug material in zarisuje določeno arhe-shemo teles plesnega gibanja.

Seciranje gibov v njihovi elementarnosti, členjenje plesnega giba na njegove anatomske praelemente v ostrem odklonu od asociativne linije dvoranskega plesa na parketu ali pa baleta orisuje določeno problematiko funkcionalnosti telesa in načinov, kako jo ples kultivira. Parquet Ball je v svoji oddaljenosti od parquet ball-a zgodba o plesu, ples o plesu kot fenomenologiji giba in prostora. Pri tem številni momenti sklicevanja na modernizem niso naključni: predstava je del obeleževanja stote obletnice izida prve številke revija Maska, pelje nas torej v dvajseta leta 20. stoletja, čas Bauhausa in drugih modernih prelomnic, ki v različnih momentih predstave še kako najdejo svoj poklon. Ne nazadnje, predstavo v gibanje spravi parketna žoga, vase zaprti samoreferencialen objekt, ki istočasno povzema tako premišljevanje (plesnega, koreografskega) medija samega (tako ključno za siceršnjo prakso Bučarjeve) kot materializacijo samega prostora, prostor sam pa kot material umetniškega ustvarjanja. In kot sicer pri delu Mateje Bučar niti tukaj ne gre enostavno za sklep o tem, da je medij sporočilo: prej bi lahko njeno materialno shemo plesa v Parquet Ball razumeli kot iskanje tiste najbolj obče pragovorice telesa, ki je temelj univerzalnosti plesa, a hkrati vedno že povod in motivacija za njegove mnogotere kode.

Vladimir Vidmar

Ideja in koreografija: Mateja Bučar
Vizualna podoba: Vadim Fiškin
Zvok: Borut Savski
Gibanje/ples/soustvarjanje: Kristina Aleksova, Maja Kalafatić
Izdelava parketnih krogel : Matija Jakin, MOJ HOBI
Mehanizmi: Zavod Zet
Oblikovanje svetlobe: Jaka Šimenc
Producentka: Tina Dobnik
Produkcija: DUM- društvo umetnikov, Zavod Maska
V sodelovanju z Narodno galerijo v Ljubljani
Koproducija: MGML/Indigo 2020, Kino Šiška

Zahvaljujemo se: Stefanu Doepnerju, Aleši Valič, Zavodu ZET,
Projekt podpirajo: Mestna občina Ljubljana Oddelek za Kulturo, Ministrstvo za kulturo RS

Dogodki
— 08-09-2020 : Mateja Bučar: Parquet Ball (predpremiera)
Narodna galerija Ljubljana - zlata dvorana
Maska & DUM- društvo umetnikov


— 09-09-2020 : Mateja Bučar: Parquet Ball → REMIERA
Narodna galerija Ljubljana - Zlata dvorana
Maska & DUM- društvo umetnikov


— 10-09-2020 : Mateja Bučar: Parquet Ball
Narodna galerija Ljubljana - Zlata dvorana
Maska & DUM- društvo umetnikov


— 11-09-2020 : Mateja Bučar: Parquet Ball
Narodna galerija Ljubljana - Zlata dvorana
Maska & DUM- društvo umetnikov


— 16-10-2020 : Mateja Bučar: Parquet Ball / Nad parketom
SNG Maribor - kazinska dvorana
Festival Borštnikovo srečanje


— 17-10-2020 : Mateja Bučar: Parquet Ball/Nad parketom
SNG Maribor - Kazinska dvorana
Festival Borštnikovo srečanje