logo
div id=special

Založba → TRANSformacije

Bojana Kunst: Umetnik na delu. Bližina umetnosti in kapitalizma

Knjiga Umetnik na delu Bojane Kunst obrača na glavo neoliberalno perspektivo in zato prihaja ob pravem času, v času varčevalnih ukrepov. Pri tem si pomaga zlasti z argumentom, da umetnosti ni več treba dokazovati, da je družbeno pomembna in koristna dejavnost, saj bi se s tem zaprla v znotrajsistemsko kapitalistično (in populistično) proizvodnjo vrednosti, temveč mora znova poiskati svojo materialno bazo in zasesti natanko tiste abstrakcije, ki zagotavljajo ohranitev sistema in reprodukcijo...

/div /div div class=csc-default style=height:75px

Založba → TRANSformacije

Hibridni prostori umetnosti

Knjiga prinaša raziskavo hibridnih prostorov umetnosti, ki so se v slovenskih uprizoritvenih, scenskih in performativnih umetnostih razprli v zadnjih dveh desetletjih. Hibridni prostori umetnosti so obravnavani kot odprt teritorij možnosti, na katerem heterogene umetniške prakse zavestno iščejo pozicije vmesnosti na izmuzljivih mejnih, robnih območjih, pri tem pa stopajo v nepredvidljive povezave z obstoječimi estetskimi kodi, družbenimi in kulturnopolitičnimi okoliščinami ter ekonomskimi...

Založba → TRANSformacije

JANEZ JANŠA: PRISOTNOST, PREDSTAVLJANJE, TEATRALNOST. RAZPRAVE IZ SODOBNIH TEORIJ GLEDALIŠČA (1996)

Razprave v knjigi Janez Janša ponujajo pregled teorij gledališča iz zadnjih štirih desetletij; se pravi, iz časa, ko so te doživele izjemen akademski in publicistični razmah. V zborniku so zastopani temeljni pristopi k preučevanju gledališča, od semiotike in antropologije prek dekonstrukcije in fenomenologije do feminizma in post-strukturalizma. Zbornik daje najosnovnejšo informacijo o nekaterih bistvenih teoretskih teritorijih, pojmih in problemih, brez katerih ni relevantne misli o sodobnih...

Založba → TRANSformacije

BLAŽ LUKAN: DRAMATURŠKE FIGURE – ESEJI O DANAŠNJEM GLEDALIŠČU (1998)

Dramaturške figure so 'tranzicijska knjiga' tako za Lukana kot za gledališko okolje, v katerem je nastala. Pri Lukanu gre za 'osamosvajanje' pozicije v dialogu z ustvarjalci in njihovim delom, kar je najbolj razvidno iz zadnjega dela knjige. Lukanova posebnost je, za razliko od 'tde teorije', ki prevladuje v Sloveniji zadnjih desetih let in ki se je še posebej profilirala znotraj polja filma, 'mehkost' njegovega pristopa … Lukanov diskurz je diskurz dramaturga, ki je izstopil iz gledališkega...