Lutke 2014

Festival Lutke 2014 pod svojim okvirjem združuje spekter dogodkov in dejavnosti, ki obravnavajo fenomen lutke skozi različne medije. Poleg predstav lutkovnih ustvarjalcev iz različnih držav festival vključuje tudi razstave, delavnice in ulične performanse. Festivalsko dogajanje spremlja seminar Animirane forme, ki ga organizirata Zavod Maska in Lutkovno gledališče Ljubljana. Seminaristi s kritiškim očesom opazujemo spekter dogodkov, ki ga ponuja festival, in svoja opažanja beležimo v reportažah, refleksijah ter teoretskih in kritiških spisih. Oživljene lutke animirajo našo pisavo. Tako se naše pisanje razširja v podaljšek festivala.

***

Seminar pod mentorstvom Roka Vevarja bo potekal celo leto. Vse, ki bi vas zanimalo sodelovati, pa se še niste uspeli prijaviti, vabimo, da se oglasite na mail: natasa.bucar@lgl.si

***

Seminaristi so že pripravili prve odzive na pestro festivalsko dogajanje.  Za vtis prilagamo nekaj odlomkov iz dveh kritik otvoritvene predstave, Krabat.

KRABAT

AV: Kot otvoritveno predstavo festivala Lutke 2014 in prvo premiero nove sezone je Lutkovno gledališče Ljubljana (LGL) uprizorilo predstavo Krabat. Koprodukcijska predstava med LGL in Umetniškim društvom Konj ter Ulrike Quade Company in Oorkaan iz Nizozemske je nastala v režiji Ulrike Quade.

AV: Skrčeno zgodbo tudi pri nas dobro poznanega nemškega pisatelja Otfrieda Preusslerja je za oder priredil Marcel Roijaards, njegovo predlogo pa je prevedla Mateja Seliškar Kenda. Sirota Krabat se zateče v Črni mlin, kjer v dogovoru z Mojstrom v zameno za hrano in posteljo dela kot vajenec. Kmalu ugotovi, da je njegov gospodar Mojster črne magije, ki od vajencev zahteva, da se ji pokorijo in se jo tudi učijo. Krabat sprva uživa v na novo pridobljenih čarovnih močeh, vendar mu hitro postane jasno, da so Mojstrovi nameni zli, saj vsako leto enega od vajencev ubije, njihove kosti in zobe pa zmelje v mlinu. Zato se mu odloči upreti in s pomočjo svoje ljubezni Kantorke, dekleta iz bližnje vasi, zlomi njegov urok, osvobodita vajence, mlin pa z Mojstrom pogori do tal. 

AR:  Zgodba o dečku Krabatu, ki služi kot vajenec v mlinu pri Mojstru črne magije, se je skozi mednarodno združitev slovenskih in nizozemskih produkcijskih hiš prelevila v glasbeno‑vizualni spektakel, ki je nastal pod režijsko taktirko Ulrike Quade. Uprizoritev, ki jo v celoti prevevajo minimalistično grajeni elementi spektakla, temelji na izrazito narativnem pristopu, saj zgodbo pripoveduje nevidni tretjeosebni pripovedovalec. Odrsko dogajanje tako nenehno spremlja glas iz zvočnika, kar ustvarja mistično atmosfero, hkrati pa gledalcu odvzema možnost doživetja presenečenja, saj narativno podajanje zgodbe uravnava njene preobrate in tako se izniči napetost, ki se vzpostavlja na relaciji animatorja, lutke in scenografije.

Foto: Gregor Gobec

 

ESTETSKA PLAT UPRIZORITVE

AV: Likovna podoba je izčiščena in tipična za estetiko Silvana Omerzuja. Leseni premikajoči se scenski elementi dobro zapolnjujejo ogromno praznino odra in ustvarjajo smiselne in raznolike igralne prostore. Tudi izbira lesa kot materiala tako za lutke kot za scenografijo podaja vzdušje mlina. Lutke so si skoraj enake in so hkrati povsem brezizrazne, kar le poudarja občutek ujetosti vajencev, njihovo zamenljivost in nepomembnost, sploh v primerjavi z vsevednim Mojstrom, ki ga nikoli ne vidimo, a je kot glas vseprisoten.

AR: Odrski dekor v sebi združuje ambivalentnost preteklega in prihodnjega, saj ga tvorijo geometrijske konstrukcije, ki spominjajo na futuristične stroje, a ker so sestavljene iz lesa, vsebujejo priokus arhaičnosti. Simetrična razporejenost scenografskih elementov, ki jih premikajo mehanični gibi animatorjev, ustvarja prispodobo manufakture. V ta utesnjeni svet mehanske nesvobode so umeščene lutke, ki so v svoji barvno-oblikovni zasnovi popolnoma razosebljene, saj so med seboj identične in tako oropane vsakršnih individualnih potez.

ŠE O ANIMACIJI LUTK:

AV: Režija ponuja nekaj domiselnih rešitev, tako mizanscenskih kot zgodbovnih. Animacija Gašperja Malnarja in Martine Maurič Lazar je brezhibna in ustvari nekaj izjemno lepih trenutkov, omeniti gre predvsem prizore Krabatovega in Tondinega letenja.Vsekakor najlepša rešitev pa je premislek o odnosu animator – lutka, kjer je izjemno lepo prikazano, da je animator predvsem lutkina duša. To se najlepše prikaže z izstopom animatorja-duše iz telesa lutke, ki mrtva obleži na igralni površini, medtem ko njen animator postane naslovni lik in le v tem pravem, mesenem stanju je sposoben zares videti in čutiti. In le takrat lahko Kantorki izpove svojo ljubezen in le takrat se lahko ona zaljubi vanj …

IN POMISLEKI:

AV:  … Prav zaradi te vzpostavljene ideje je zato konec nerazumljiv. Ko pride Kantorka v mlin, kjer mora ugotoviti, kateri izmed vajencev je Krabat, ne izbira med enakimi vajenci-lutkami, kot bi morala, sledeč logiki uprizoritve (saj so si vsi enaki, samo njihove mesene duše so različne), temveč izbira med živimi igralci, preoblečenimi v ptiče. Takšni režijski spodrsljaji pokvarijo občutek premišljene in celostne gledališke uprizoritve, ki pa kljub vsemu prepričljivo pričara atmosfero groze in ujetosti, boja med dobrim in zlim ter končne zmage ljubezni.

AR: Uprizoritev z intenzivnimi zvočno-vizualnimi podobami skuša spraviti v pogon celoten čutni aparat gledalca. Z vključitvijo tridimenzionalnih projekcij, občasnih pevsko-glasbenih vložkov in iger svetlobe ji uspeva doseči gledalčevo potopitev v odrsko dogajanje. A ta potopitev ni sinhrona. Zaradi odsotnosti sinteze odrskih elementov ti ne delujejo kot harmonično povezana celota, temveč vsak zase in tako onemogočajo izpolnjeno čutno potopitev. Celotna odrska kreacija se sprehaja po mejah med spektakelskim in minimalističnim, miselnim in čutnim ter mehaničnim in organskim. Toda kljub prisotnim dihotomijam, ki ustvarjajo napetosti znotraj uprizoritve, ta ne doseže organskosti, saj se napetosti izgubljajo v vehementnosti tretjeosebnega pripovedovalca in tako odrske podobe ostajajo zgolj ilustracija glasu iz zvočnika.

Uvodnik in oba prispevka sta tokrat pripravila Anja Rošker in Anže Virant.

 

 

 

 

 

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

Post Navigation